Laurent Garnier
Biography
Ob pravem trenutku na pravem mestu: v začetku acid house obdobja se je Laurent Garnier znašel v angleškem Manchestru, kjer je podnevi delal, ponoči pa obiskoval legendarni klub Hacienda. Ta mu je leta 1987 ponudil tudi prvo priložnost za vrtenje plošč. Vse odtlej je Garnier igral ključno vlogo pri ustvarjanju in promociji elektronske plesne glasbe v svetu.
V zadnjem desetletju je vrtel v vseh večjih svetovnih klubih, prireditvah ter bil izglasovan za najboljšega didžeja po okusu medijev in klubskih obiskovalcev, s katerimi Garnier namenoma goji prav poseben odnos. Da ni povsem navaden didžej, pričajo tudi vrste entuziastičnih obiskovalcev, ki se zbirajo pred kluboma Rex v Parizu ali L'Anfer v Dijonu, kjer je Laurent dolga leta delal kot rezident DJ. Garnierjevo ime spoštujejo tudi detroitski 'praočetje' tehna.
Poleg kariere didžeja si je ustvaril tudi močno producentsko ime. Izdaja od leta '91 dalje, ko je sproduciral serijo EP-jev za založbo Fnac Dance Division. Nadaljeval je z ustanovitvijo lastne zaloľbe F Communications leta 1994 skupaj z Ericom Morandom. Izdaji kot sta Acid Eiffel in Wake Up (Fnac Dance Division) so služile kot odskočna deska za novo francosko sceno plesne glasbe, še preden je ta postala iskani izvozni artikel. Laurent Garnier pa je z njimi postal ambasador francoskega tehna in housea.
V oktobru leta '94 je izdal prvi avtorski album, Shot In The Dark. Sledilo je povabilo h gostovanju v prestižni radijski oddaji Peel Sessions na BBC Radio 1. Tudi izdaja naslednjega albuma 30 je pomenila prelomnico v Laurentovi karieri. Odločil se je skrčiti svoj natrpan urnik DJ gostovanj in se bolj posvetiti ustvarjanju glasbe. Seveda pa se ni odpovedal nastopu pred 100.000 obiskovalci na prvi pariški Tehno paradi septembra '98. Istega leta je za album 30 prejel tudi nagrado Victoire De La Musique, prestižno francosko glasbeno nagrado v novi kategoriji za plesno glasbo. Na slovesni podelitvi je ob spremljavi violine in tolkal v živo nastopil s komadom Acid Eiffel. Na podlagi tega nastopa (prenašan je bil po nacionalni televiziji) je tehno glasba v Franciji pridobila svoje priznanje ter odpravila nerazumevanje v kulturnih, ekonomskih in političnih krogih. Klubski hit iz albuma 30 je bil Crispy Bacon.
Nastop z večjim številom glasbenikov v živo je tega leta predstavil še na več evropskih festivalih elektronske glasbe (Sonar, Borealis, Creamfields,…), evropski turneji, Montreux Jazz Festivalu ter še enkrat v pariški Olympiji, ob spremljavi štirinajstih glasbenikov in plesalcev.
V letu 2000 je izdal album Unreasonable Behaviour, njegovo doslej najbolj osebno in tudi precej drugačno delo kot smo ga bili pri njem vajeni. Plošča se ne boji biti drugačna, kar so z navdušenjem nagradili mediji in posluąalci, album se je prodal v 250.000 izvodih. Nesporni hit tega albuma je bil transžanrski komad The Man With The Red Face, ki so ga v svojih setih zavrteli številni, svetovno znani tehno, house in trance didžeji.
Album je Garnieru omogočil tudi, da nadaljuje s fascinacijo nad vizualnimi elementi ter sodelovanja z mladimi režiserji. Po uspehu videa Flashback (Quentin Dupieux) je Garnier zbral Vita Rocca, Siraja Jhaverija ter Cesarja Vayssieja, ki so ustvarili video zapise za komade zadnjega albuma. Tudi tokrat je ohranil značilni nekonvencionalen humor in mešana občutja.
Po lanskoletni zimski azijski turneji pa Laurent Garnier načrtuje pričetek dela za svoj naslednji album.
