KAYO DOT, TARTAR LAMB 2, JEREMIAH CYMERMAN (Hydra Head, Tzadik / ZDA)

Ob današnjem prenasičenem trgu z malodane vsemi možnimi kombinacijami naključnih ali načrtnih zvokov je težko najti nekaj izvirnega, še ne slišanega, kar obenem zveni še dobro in poslušljivo. Zaradi monotonosti in enakosti ponavljajoče se glasbe je nastala avantgarda, progresiva in tako dalje, vendar je tudi ta glasba prišla do svojih limitov. Ali pač?

Kayo Dot je namreč bend, ki želi preseči že vse visoko postavljene limite glasbenih zmožnosti. Drugačnost je pojem, ki ga simbolizirajo, vendar ne le zaradi njega samega - njihova glasba je namreč odlična. Kayo Dot, s Tobyjem Driverjem na čelu, igrajo nekakšen avantgardni metal, z nemalo značilnosti klasične glasbe in free jazza. S svojo edinstvenostjo so v kratkem času svojega obstoja pridobili kar zajetno bazo oboževalcev, ki se z vsakim novim albumom le še širi. O njihovem zadnjem albumu »Coyote« je Toby Driver že spregovoril nekaj besed za RockLine, ko se je lani v Ljubljani ustavil na turneji s Secret Chiefs 3 v Kino Šiška.

Vir in intervju: www.rockline.si/index.php?module=strani&stranid=30&ajdi=231

Kayo Dot je po razpadu Maudlin of the Well leta 2003 ustanovil muntiinstrumentalist Toby Driver, novo nastala zasedba pa je že istega leta izdala prvenec Choirs of the Eye, ki ga je podprla avantgardna Zornova založba Tzadik. Opisna etiketa na albumu se glasi: Kayo Dot močno združuje elemente sodobne klasične kompozicije s plastmi kitare in vokalov, tipičnih za rock in metal glasbo, pri čemer s široko paleto instrumentov ustvarjajo vznemirljivo konvergenco nasilja in vedrine. Čeprav je glasba Kayo Dot od takrat doživela nekaj različnih identitet, na katere so v veliki meri vplivale spremembe članov in s tem tudi instrumentov, pa je eden od prevladujočih elementov sestave, ki ves čas ostaja dosleden na vseh Kayo Dot izdajah, prav Tobyjev glas.

Zadnja dva albuma »Blue Lambency Downward« in »Coyote«, ki sta izšla pri ameriški eksperimentalni založbi Hydra Head, še trdneje rišeta rabo abstraktnosti, kjer se spreminjajoče zvočne pokrajine, ki izvzemajo iz jazza in klasične glasbe, filtrirajo skozi Zornovo sodobno estetiko ter Tobyjeve korenine, ki jih ima v težki glasbi.

Toby Driver: multi-instruments
Mia Matsumiya: multi-instruments
Terran Olson: multi-instruments
Daniel Means: multi-instruments
Keith Abrams: drums
David Bodie: drums & percussion

www.kayodot.net , www.myspace.com/kayodot

Tartar Lamb 2 je stranski projekt, ki ga tvorita Toby Driver in violinistka Mia Matsumiya (Kayo Dot). Nastal je na osnovi glasbe spisane za album »60 Metonymies«, ki jo je Toby namenil za duet violine in kitare, ki pa se občasno razširi v elektro akustični kvartet, podprt s člani Kayo Dot in »klarinet dekonstruktorjem« Jeremiah Cymermanom. Trenutno je v nastajanju drugi album, ki ga bo moč slišati tudi v sklopu prihajajoče evropske turneje.
www.myspace.com/tartarlamb , www.myspace.com/tobydriver

Jeremiah Cymerman, skladatelj in klarinetist, ki od leta 2002 živi in deluje v New Yorku, je aktiven v različnih glasbenih kontekstih. Time Out New York ga opiše kot enega najbolj inovativnih in iznajdljivih artistov, ki sodeluje z mnogimi umetniki, kot so npr. Jessica Pavone, Otomo Yoshihide, Jandek, Ned Rothenberg, Ikue Mori, John Zorn, Toby Driver, Trevor Dunn in drugimi. Z nogami globoko v koreninah avantgardne tradicije neworškega »downtowna« ter v raziskovanju novih metod uporabe klarineta, je Cymerman razvil precej oseben jezik razširjenih tehnik klarineta, ki so pogosto ojačane s kostumizacijo analogne elektronske opreme. Po mnogih predhodnih neuradnih izdajah je Cymerman svoj pri album z naslovom Big Exploitation (Solponticello Records, 2007) sicer izdal kot vodja 13 članskega improvizacijskega big banda, predhodniku pa sta sledila še dva albuma za založbo Tzadik, s katerima že črta bolj liričen pristop h kompozicijam za solo klarinet in elektronsko procesiranje.
www.jeremiahcymerman.com , www.myspace.com/jeremiahcymerman