Kapelica, Kiberpipa in K4 predstavljajo: 'Electropera, 7. dejanje: Programiranje družbe' / performans simpozij
'Electropera, 7. dejanje: Programiranje družbe' / performans simpozij
7. – 8. 6. 2011
Rdeča nit izjemnega dogodka, ki ga Inštitut Egon March ob svoji 25-letnici delovanja pripravlja v tesnem sodelovanju z Galerijo Kapelica v torek, 7.6., in sredo, 8.6. v Kiberpipi, razširjenim v prostore kavarne Metropol in Kluba K4, je konceptualna odločenost vseh nastopajočih, da umetnost v času globalne krize ni obstranska dejavnost ali desertna priloga ob vse bolj praznih krožnikih, temveč glavni inkubator, s katerim občutljivi posamezniki motrijo in kažejo pot v prihodnost. Da izrečeno ni le metafora, nas bo morala prepričati mednarodna zasedba odličnih gostov različnih generacij, področij delovanja in kulturnih sredin.
Na performans simpoziju, s pomenljivim naslovom 'Programiranje družbe', bodo tako nastopili Andreas Findeisen,filozof medijske umetnosti, organizator in medijski aktivist, bivši asistent Petra Sloterdijka, Tom Fuerstner, eden največ jih strokovnjakov za semantično analizo na medmrežju in bivši profesor na ZKM v Karlsruheju, kjer je poučeval tudi v sredo nastopajoči Michael Saup, pionir digitalne umetnosti v devetdesetih, ki je v zadnjem desetletju presedlal na "atomsko umetnost", s prvimi izračuni, koliko energije porablja splet v celoti, in koliko sevanja ter atomskih odpadkov pušča za sabo na globalni ravni. Stephen Kovats je letos zaključil svoje štiriletno vodenje festivala Transmediale v Berlinu, že od začetka leta pa koordinira serijo evropskih konferenc, posvečenih stoletnici rojstva Marshalla McLuhana, medtem ko mlada raziskovalka Serra Özhan Yüksel iz Istanbula pravkar nastopa novo misijo, koordinacijo širitve kulturne mreže v turškem zaledju. Izgradnjo kulturne mreže iz samoorganizirane perpektive v Indoneziji bo predstavila Irene Agrivine Widnyaningrum, gonilna sila umetniške komune HONF, enega najbolj samoraslih in vplivnih kulturno - tehnoloških projektov v jugovzhodni Aziji.
Prvi del programa v torek in sredo bo potekal od 18. ure dalje v Kiberpipi, kjer ga bodo v živo remiksali Maja Smrekar, Luka Prinčič in Boštjan Čadež. Interpretacija govornikov, njihovih tekstovnih in vizualnih materialov bo razširjena na platna v baru Metropol, kjer bo na ta način mogoče spremljati predavatelje tudi na asociativno ambientalnem nivoju. Posebna poslastica vizualnega spektakla, ki bo celotno okolje spremenila v konferenčno socialno skulpturo, bo premiera sprotne analize semantičnih omrežij z interneta, za katero bo poskrbel Tom Fuerstner s svojim Metayouniverse Studijem, ki je inteligentni brskalnik v obliki televizije v živo.
V poznih večernih urah se program seli v Klub K4, kjer bo v torek ob 21.30 nastopil sedeminsedemdesetletni Ben Patterson, znan iz prvega nastopa Fluxusa leta 1962 v Wiesbadnu , kjer je skupaj z Maciunasom, Cageom, Beuysom in ostalimi legendami začel revolucionarno umetniško gibanje. Patterson je eden od zadnjih še živečih in delujočih umetnikov iz prvotne postave. Za 'Programiranje družbe' je pripravil serijo "nano performansov" pod skupnim naslovom 'Kloniranje družbe'. Večer se bo iztekel s performans simpozijem Evelyn Müürsepp in Johna Grzinicha, gonilnih sil umetniške zadruge in rezidenčne postaje MoKs, ki že desetletje deluje v zaledju estonskih gozdov.
Za zaključek performans simpozija pa bo v sredo ob 22. uri v Klubu K4 poskrbel Jaap Blonk, eden najgromkejših glasov iz sveta improvizirane glasbe. S koncertom 'Naslednja poteza Dr. Voxoida' bo predstavil dela iz bogatega repertoarja, temelječega na poesie sonore, izumljenih jezikih in fonetičnem vokabularju. Njegove raziskave glasu temeljijo bolj na govorjenih frazah kot glasbeni tonalnosti, tako da bo več kot primerno razrešil dvanajsturno poplavo zavzetega govorjenja in razlaganja, ki bo Ljubljano zalila 7. in 8. junija.
'Electropera, 7. dejanje: Programiranje družbe' - kot je polno ime dogodka - je zadnja iz serije pilotskih umetniških projektov, ki jih za evropsko mrežo X-op med leti 2009 - 11 izvaja Inštitut Egon March s preko dvajset sodelujočimi umetniki in kulturnimi operaterji, ki so v različnih zasedbah nastopili v Berlinu, Istanbulu, na Portugalskem, v Estoniji, Helsinkih in na Dunaju.
Projekt podpira Evropski sklad EACEA, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana in Sklad za kulturo Republike Estonije.
letak Programiranje družbe
Produkcija: Inštitut Egon March in avtorji
Koprodukcija: Galerija Kapelica, Kiberpipa, Klub K4 / Zavod K6/4
Ben Patterson med izvajanjem Cageove skladbe '4:33', na otvoritvenem
performansu letošnjega Donavskega festivala v Kremsu.
Foto: Marko Košnik
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Podrobnejši podatki o nastopajočih v klubu:
torek, 7.6.2011, ob 21.30, Klub K4
BEN PATTERSON: Kloniranje družbe... zadnja dognanja
+ http://en.wikipedia.org/wiki/Ben_Patterson Google: "Ben Patterson Fluxus"
* "Nastop si zamišljam v obliki ilustriranega predavanja in serijo nano fluxus performansov, s katerimi bom okrepil hipotezo, da je "umetnost« podobna zapisu DNK, ki v sebi nosi kodirane informacije in napotila za razvoj družbe. Želim poudariti, da umetnost ni le odraz družbe, niti njen stranski produkt, temveč določa "izvirni načrt", kako se bo družba razvijala. Ideja o podobnosti z DNK spodbuja tudi k razmišljanju o možnostih manipulacije in kloniranja."
* Ben Patterson (Pittsburgh, ZDA, 1934) je eden redkih še živečih začetnikov Fluxus gibanja. Da, prav on je bil eden tistih, ki so razbili klavir v Wiesbadnu in še danes tu in tam prikazujejo video iz leta 1962, v katerem ga lahko vidite kako izvaja "Variacije za bas". Njegova predstavitev v okviru 7. dejanja Electropere odraža dolgoletno raziskovanje na raznih področjih umetnosti in obuja nedavno ponovno odkrito zvrst "umetniških napotkov", kakor so jo na novo opredelil v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku (MoMA). Patterson je leta 1961 izdal prve tovrstne napotke ("Methods & processes").
sreda, 8.6.2011, ob 22.00, Klub K4
JAAP BLONK: Naslednja poteza dr. Voxoida
+ http://1001suns.com
* Kaj bo naslednja poteza dr. Voxoida? Tisti, ki ga poznajo, morda pričakujejo viteški naskok... a tudi vedo, da vedno preseneti. Tokrat bo morda: zvočna poezija (Jaapova lastna dela ali tudi izvedbe iz "klasičnega" repertoarja te zvrsti / pesmi in izmišljeni jeziki, na primer v onderlandščini (jeziku Underlandov, ki so sinonim za Nizozemce), ali v “IngleTwistu“ / procesiranje fonemov, akustično in tudi elektronsko / animacija, ki jo v živo generira zvok in obratno, zvok, v živo generiran iz računalniške animacije / izrezki s predavanj o nenavadnih temah, na primer "Navodila za uporabo" / zvočne krajine / citati iz Zadnjega pisma / improvizacije in kdo še lahko ugane kaj?
* Jaap Blonk (1953, Woerden, Nizozemska) je samoizobražen skladatelj, performer in pesnik. Pri tridesetih je odkril svojo vokalno nadarjenost, sprva pri deklamiranju poezije in kasneje pri improvizaciji in izvajanju lastnih skladb. Skoraj dve desetletji je bil glas njegovo temeljno sredstvo za raziskovanje novih zvokov, kasneje pa ga je razširil z uporabo elektronike v živo. Trenutno raziskuje algoritme za skladanje glasbe, slikovnih animacij in teksta. Jaap Blonk je izjemen predvsem zaradi svoje močne odrske prezence in svobode pri improvizaciji, dopolnjeni z globokim razumevanjem strukture. Nastopa po celem svetu. Blonk je tudi avtor risb velikega formata za svoje partiture. Vodi lastno glasbeno založbo Kontrans, ki je doslej izdala 15 del.
