Škisova tržnica 2012

Intervju s predstavnico Tino Šterk, socialno delavko Društva Stigma

Organizacijski odbor Škisove tržnice se vsako leto pred prireditvijo veliko ukvarja tudi z mislijo ali se lahko kakšnemu obiskovalcu na poti ali pa na Škisovi tržnici kaj pripeti. Ukvarjajo se z mislijo na varnost vsakega mimoido?ega in vsakega posameznika, ki najve?jo prireditev za mlade na prostem tudi obiš?e. Varnost pa zajema mnoga podro?ja, nekatera od njih so pogosto neopažena.

Pred samo prireditvijo, ki bo 9. maja 2012 na Letnem telovadiš?u Narodni dom Ilirija bodo za ?im ve?jo varnost poskrbeli v Društvu Stigma, ki bodo okoli prizoriš?a odstranili uporabljene igle, ki jih odvržejo odvisniki od drog. Na dan prireditve bo prizoriš?e varovalo Alfa varovanje d.o.o. z 108 varnostniki in reševalna ekipa Medicrossa d.o.o. z reševalnimi vozili. Ves dan pa bodo Slovenske železnice d.d. skrbele za zvo?ne opozorilne signale vseh mimoido?ih vlakov. Prav tako pa bodo prireditev varovali GD Ljubljana s 5 gasilci, kamionom cisterno in terenskim vozilom, zve?er pa se jim pridruži še en gasilec. Vozila bodo parkirana od servisnega vhoda v smeri glavnega vhoda na plo?niku tako, da imajo zagotovljeno prosto intervencijsko pot.

Društvo Stigma izvaja program zmanjševanja škodljivih posledic zaradi uporabe nedovoljenih drog. Program poteka v dveh Drop-In centrih v Ljubljani, na terenu v ve? slovenskih mestih, v zaporih ter v okviru svetovalne linije. S predstavnico Društva je bil opravljen intervju, posebej za namen zagotavljanja varnosti Škisove tržnice.

Kako bi opisali svoje društvo in zakaj je bilo ustanovljeno?

Temeljno izhodiš?e delovanja Društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma je takojšen odziv na potrebe uporabnikov drog. Ukvarjamo se predvsem z uporabniki, ki nimajo zadovoljivih stikov z drugimi službami pomo?i ali pa jih sploh (še) ne iš?ejo. Naša ciljna skupina so uporabniki, ki droge injicirajo. Izvajamo program dnevni center (Župan?i?eva jama in Petkovškovo nabrežje). Zamenjava igel v dnevnem centru pomeni prost dostop do brezpla?nega sterilnega pribora za injiciranje in navajanje k bolj varnem na?inu uporabe drog. Zamenjava igel omogo?a tudi varno zbiranje uporabljenih injekcij (v posebne kontejnerje), ki sicer odvržene ostajajo grožnja za javno zdravje. V ta namen organiziramo ob?asne ?istilne akcije odvrženih igel. Pobirajo jih sami uporabniki, tisti ki so na javnih delih, in družbeno koristni delavci.

Poleg dnevnih centrov izvajamo program terenskega dela, ki oskrbuje dolo?ena mesta,za katera je znano, da so zbirališ?a uporabnikov drog. Izvajamo tudi program varne hiše za uporabnice nedovoljenih drog - žrtev nasilja, svetovanje v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ Ljubljana in ZPKZ Ig), ter telefonsko in osebno svetovanje v zvezi z drogami, hepatitisi in aidsom.

Kako dolgo se že ukvarjate s to dejavnostjo/temi dejavnostmi?

Društvo Stigma je nastalo leta 2003, sami programi zamenjave sterilnega pribora pa potekajo že od leta 1991. To je tudi eden izmed razlogov zakaj imamo v Sloveniji nizko stopnjo okuženosti s HIV-om med uporabniki nedovoljenih drog.

Kako ste povezani z odvisniki od drog in koliko menite, da imate vpliva pri prepre?evanju zlorab drog?

V lanskem letu je v oba dnevna centra in na teren prišlo okoli 800 uporabnikov nedovoljenih drog. Z nekaterimi imamo kratke stike, saj le pridejo in gredo, z ostalimi imamo že izgrajene odnose. Nudimo jim vso potrebno podporo, ki jo potrebujejo za lajšanje in premostitev težav v katerih so se znašli zaradi njihovega na?ina življenja. Nudimo jim informacije glede varnejših na?inov uporabe drog, skupaj pišemo prošnje za delo, gremo z njimi na razli?ne ustanove, spremljamo jih po prestani kazni.. Ker se kot delavci videvamo z uporabniki vsak dan, imamo z ve?ino vzpostavljen zaupen odnos in tako je tudi lažje delati in uporabniki radi pridejo do nas.

Povedali ste, da imate v Ljubljani seznam lokacij, kjer se zadržujejo odvisniki. Kako ste prišli do tega seznama in zakaj ste se odlo?ili za dejavnost pobiranja igel?

V letu 2011 smo za?eli s sistemati?nim pregledovanjem lokacij kjer ležijo odvržene igle. Ugotovljeno je bilo, da je samo v centru Ljubljane in bližnji okolici preko 30 lokacij z odvrženimi iglami. Te lokacije bi bilo potrebno redno pregledovati in ?istiti, kar pa zahteva logistiko in nekaj dodatnih delavcev. V našem primeru bi to bili uporabniki Društva Stigma pod vodstvom mentorjev. V ta namen smo se prijavili na razpis za socialno podjetje in še ?akamo na rezultate.

Glavni cilj ?istilnih akcij za odstranjevanje igel je predvsem skrb za širšo okolico prebivalstva in skrb za njihovo zdravje. Poudariti je treba, da se morajo ?istilne akcije izvajati redno, po možnosti vsak dan, saj lahko le tako onemogo?imo nenadzorovano širjenje nalezljivih bolezni (predvsem hepatitis c pri vbodih s potencialno okuženo iglo), nenazadnje skrbimo tudi za sam izgled okolice.

Z vklju?evanjem uporabnikov drog v same ?istilne akcije omogo?imo samo evidentiranje mest, kjer se neprimerno odvržene igle nahajajo in lahko predstavljajo morebitno grožnjo za prebivalce. Uporabniki drog so na trgu nekonkuren?ni, brezposelnost v tej ranljivi skupini je visoka. Z razširitvijo storitve ?istilnih akcij iz nepla?ane v pla?ano storitev, bi pripomogli k dodatnem zaslužku uporabnikov in jih ponovno vklju?ili v družbo kot dela zmožne in produktivne državljane.

Kako se Društvo Stigma financira in kdo so ljudje, ki delujejo v okviru vašega Društva?

Društvo ve?ino denarja za delovanje dobi od Ministrstva za delo družino in socialne zadeve in Mestne ob?ine Ljubljana, nekaj pa tudi od Ministrstva za zdravje, FIHO in nekaterih ob?in, kjer izvajamo teren.

Katerih drog v Sloveniji je najve? in kje? Imamo kakšen podatek, koliko je odvisnikov v Sloveniji, koliko od teh je študentov in ali menite, da število odvisnikov študentov vpliva na riziko v varnosti kot npr. v primeru Škisove tržnice?

Droge je dosti po vseh mestih v Sloveniji, tudi v najmanjših krajih. Ti so še posebej ogroženi saj jih ve?ina nima programov zamenjave sterilnega pribora in tudi uporabniki nedovoljenih drog niso tako osveš?eni. Glede števila odvisnikov, ki so na substitucijskem vzdrževanju bi se bilo najbolje obrniti na Centre za prepre?evanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog. Glede varnosti na Škisovi tržnici pa mislim, da je treba biti bolj kot na odvisnike od nedovoljenih drog, pozoren na ve?ino, ki bo zaužila dovoljeno drogo (alkohol).

Kakšen je postopek odstranjevanja igel, ki jih odvržejo uporabniki drog? Kakšen strošek je to?

Tako lokacijo se najprej pregleda in oceni tveganje. Na podlagi ocene tveganja se odlo?imo koliko ljudi bo šlo pobirat igle in ali potrebujemo še kakšne druge pripomo?ke. K obvezni delovni opremi sodijo obvezni škornji z železnim podplatom in rokavice. Pripomo?ki so 10l in 60 litrski kontejnerji namenjeni za infektivne odpadke, pobiralci smeti (v našem primeru igel), lopata, grablje. Igel se nikoli ne dotikamo z roko. Ko so kontejnerji napolnjeni jih odpeljemo na društvo, od koder imamo urejen odvoz teh kontejnerjev na uni?enje (sežig). Ve?ino stroškov za zdaj pokriva Zavod za zdravstveno varstvo Koper.

Kako ravnate v primeru, da se ?lan vašega Društva z uporabljeno iglo poškoduje? Ste že imeli kdaj kak primer?

V primeru vboda s potencialno okuženo iglo je postopek slede?:

1. Prva pomo? (Kri iztisnemo da prosto te?e. Spirajmo s teko?o vodo vsaj 10 minut. ?e je na voljo alkoholno razkužilo, rano razkužimo, pustimo, da deluje 2-3 minute in nato rano oskrbimo).

2. Odhod na Kliniko za infekcijske bolezni in vro?inska stanja (ker gre za urgentni primer, ste na kliniko verjetno sprejeti brez napotnice. ?e pa vas ne bodo hoteli sprejeti brez napotnice, boste morali ponjo do osebnega zdravnika. Na kliniki vam bodo ocenili poškodbo in tveganje za okužbo (možno cepljenje za hepatitis a in b ter postopki v primeru suma okužbe s hepatitisom c in HIV-om)

3. Izpolniti se mora obrazec za poškodbe pri delu

V našem društvu smo imeli do sedaj le en tak primer,ki pa seje na sre?o dobro iztekel.

Kako bo vaše Društvo poskrbeli za ve?jo varnost pred samo Škisovo tržnico?

V Tivoliju sta po naših podatkih 2 lokaciji z odvrženimi iglami. Igle bomo pobrali, hkrati pa organizatorje opremili z informacijami kaj narediti v primeru vboda in kako zavarovati teren, ?e najdejo še kakšno odvrženo iglo.