Ikonoklast elektronske glasbe Dan Deacon je po uspehu z albumom Spiderman of the Rings iz leta 2007 dobil priložnost, da v celoti razširi in poglobi svoj glasbeni projekt. Tako je iz samozadostne računalniške glasbe prešel na epske orkestracije. Svoje interaktivne koncerte, ki jih je obrusil v naredi-sam delavnicah, je prenesel v muzeje in koncertne dvorane in jih pogosto podkrepil s hordo podpornih glasbenikov.
Z albumom Gliss Riffer, ki ga je v celoti produciral sam in vsebuje skoraj izključno elektronski zvok, se vrača k procesom iz obdobja albuma Spiderman of the Rings. Sam ga imenuje »brez dvoma najbolj zabaven proces nastajanja albuma doslej.«
Deacon je po nizu projektov z večjimi zasedbami (vključno z albumoma Bromst iz leta 2009 in America iz leta 2012) hrepenel po »preprostosti« iz časov, ko je praktično vse naredil sam. Tako je osnoval načrte, da se osami v svojem studiu ter sčara album iz osnutkov in pesmi, s katerimi je začel v zadnjem delu kombija na evropskem delu ameriške turneje. Ti načrti so se obrnili na glavo, ko je tik pred zdajci prejel vabilo, naj gre avgusta na turnejo z Arcade Fire ... Kljub temu da je album Gliss Riffer večinoma elektronski, njegova paleta zvokov črpa iz obdobja po Spidermanu. Tu je prisoten disklavier, namreč klavir z MIDI napajanjem, ki smo ga prvič slišali na plošči Bromst. (Tokrat je bil Deacon z njim tako neusmiljen, da se je pokvaril.) Opazni so tudi navzkrižni ritmi, ki spominjajo na ameriška orkestralna dela in Deaconovo umetniško glasbo (vključno z nastopom v Carnegie Hallu in filmsko glasbo za Francisa Forda Coppolo). Čeprav je Gliss Riffer predvsem zabaven album, je zamišljen dramatično. Evforija, ki jo brzda hrepenenje, postavljena nasproti zoprnim življenjskim tesnobam. Na sredi plesno vabljivega komada Mind on Fire nas tremolo vokal opomni, da »sreča zahteva čas.« Blaženost na tem albumu je trdo prislužena.
www.dandeacon.com
https://www.facebook.com/dandeacon?fref=ts