5Q: SVEN VÄTH
Tevtonski bog tehna je prvo ime festivala Hideout, ki bo razgibal Zræe med 1. in 3. julijem. Popoln program in vse ostalo poiščite na www.hideoutfestival.com.
*Katere se osnovne sestavine za popoln afterparty? Nenazadnje so tvoji najbolj razvpiti.
(smeh) After lahko uspe, le po uspešnem klubskem večeru. Na Ibizi se zadnja leta klubi zapirajo precej zgodaj, najkasneje ob sedmih ali osmih zjutraj. Ljudje pa so tam na počitnicah, pridejo se zabavat, nikomur ni potrebno naslednji dan v službo. V klube pridejo zelo pozno, šele ob dveh ali treh ponoči. Ko se klubski večer konča, so tako še vsi spočiti in dobre volje. Ne moreš jim reči naj gredo domov. Zato jih še malo pocrkljamo. S klubskim programom jih spravimo v dobro razpoloženje, potem pa jim pripravimo še dnevni program na plaži, v lepem vrtu … Obožujem zabave na prostem, ki trajajo cel dan. Vzdušje je prav posebno, saj so ljudje običajno v pogonu že vsaj dvajset ur skupaj. Če jim zavrtiš pravo glasbo in žur umestiš v pravo okolje, so take zabave čarobne.
*Si kdaj pomislil, da si v napačnem poslu? Tehno je še vedno precej brezoblična glasba, ti pa si po pravi medijski pop zvezdnik. Tebe poznajo vsi.
Tehnomojstri danes niti niso tako sramežljivi. Mogoče so detroitski pionirji res gradili tehno kot žanr anonimnih producentov, najkasneje v zgodnjih 90. letih pa se je to že spremenilo. Pomislite na Cosmic Babyja, Paula van Dyka, Westbama, Marusho, CJ Bolanda, GTO, Prodigyje … Ti ljudje niso bili sramežljivi. Hoteli so biti prepoznavni in aktivno so nastopali v medijih. Ljudje ustvarjamo glasbo iz različnih vzgibov, gojimo različno kulturo, pogosto smo negotovi, zato se včasih nekateri raje malce skrijejo za glasbo. Ali pa jo s tem naredijo bolj mistično. Jaz nikoli nisem maral biti v ozadju. Sem didžej, kar po definiciji pomeni, da moram nastopati in komunicirati z ljudmi. V tem uživam. Ko vrtim, hočem da ljudje vedo, da sem tam samo za njih. Predvsem pa se skupaj z njimi zabavam – saj zato pa hodimo na žure.
*Razbijava nekaj urbanih mitov. Drži, da si vsako leto ob koncu sezone privoščiš transfuzijo, s katero ti iz krvi potegnejo strupe, ki jih zbiraš z divjim življenjem?
Ne, tega nisem naredil nikoli. Mogoče si bom kaj takega privoščil, ko bom star 60 ali 70 let. Takrat bi bilo verjetno to celo zdravo. (Smeh.) Vem, da se to dejansko da narediti v Švici, je pa postopek zelo drag. Zaenkrat sem za kaj takega premlad. Tega ne potrebujem. Si pa vsako leto vzamem nekaj mesecev za zdravo življenje, ko se sproščam, zdravim z metodo ajurveda. V tem času, od oktobra do januarja, ne pijem alkohola, živim zdravo, še več kot sicer se ukvarjam s športom. Ko sem v polnem pogonu in vrtim tudi po štirikrat na teden, vsak večer v drugi državi, zdravo življenje nekoliko trpi, sploh če še pijem in žuriram na polno. Zato natančno načrtujem kaj počnem v posameznem delu leta. To je nujno, saj sem star že skoraj 50 let, nočem se še ustaviti, saj imam še ogromno vizij in idej, ki bi jih rad uresničil. Za to pa moram biti v polni formi.
*Je potrebno veliko poguma, da poljubiš fanta?
Ne. Verjetno mislite na posnetek, ki kroži po internetu, kjer se poljubiva z Ritchiejem Hawtinom. Če je to moj prijatelj, ni problema, prav vsakega neznanca pa res ne poljubim.
*Ali drži, da si nesmrten? Preživel si odvisnost od kokaina, depresijo, veliko hedonizma, govorilo se je, da si že mrtev ... pa si še vedno v prvi ligi.
(smeh) Nisem čisto prepričan, da bom umrl. To bo zelo težko.