MEET ME – Love Invaders Summer Festival - biografije
UMEK
Uroš Umek je nedvomno največje ime slovenske klubske scene in eden izmed redkih svetovno znanih didžejev, ki je uspel doseči zvezdniški status. V tujini velja za »botra cvetoče slovenske klubske scene«, kličejo pa ga kar »fotr«. Njegov status je primerljiv z najresnejšimi akterji plesne scene.
Ostaja največji slovenski glasbeni izvozni artikel po skupini Laibach, saj se je elegantno se je izognil »nemiselnemu nabijanju«, kot se marsikdaj na žalost še vedno razumeva tehno in odbija marsikaterega »clubberja«. Najbolj opevana poteza je bila, ko je s tremi gramofoni in mešalno mizo v 70 minut pod imenom Torture Chamber Volume 2 namešal 28 zelo raznolikih plesnih hitov in tako še bolj zabrisal mejo med tehnom in housom. Rdeča nit miksa je univerzalni funk, specifičen zvok, ki je Umeka ponesel v orbito svetovno znanih glasbenih imen. Njegova zadnja izdani izdelek pa je kompilacijski miks Timewarp 04, na katerega je vključil trike, ki jih je bilo doslej možno sproducirati le z uporabo računalniških orodij (Protools). Umeku je to uspelo analogno, na treh gramofonih.
Umek pa se odlično znajde tudi na producentskem stolčku. Vodilni svetovni DJ-evski trendseterji že več kot pol desetletja redno in z veseljem vrtijo njegove stvaritve – v tem času je izdal že vsaj 60 (šestdeset!) plošč, kajpak vinilnih, vse za tuji trg. Kar je prav gotovo rekorden dosežek.
Letos je Umek pod okvirom svoje založbe Recycled Loops izdal Nastićeve remikse izbranih komadov, ki so v času obstoja izšli pod dotično založbo. Album je bil uspešno predstavljen tudi ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo na mega večeru Eurora.
BEN SIMS
Po ustanovitvi založbe Theory Recordings konec leta 1997 se je londonski DJ in producent Ben Sims hitro zapisal med vodilna imena globalne plesne scene. Z rednimi nastopi se je predstavil celemu svetu in si tako prislužil naziv enega najboljših tehno didžejev. Skozi izkušnje je dodelal svoj stil in izdelal precizne kompozicije ritmov, ki so navdušile tudi množice na famoznih britanskih zabavah, kot so The Orbit, Voodoo in House of God. To je le še dodalo k Simsovemu uspehu in danes ga obravnavamo kot enega ključnih popularnih britanskih umetnikov plesne glasbe.
Simsovi seti jasno izkazujejo njegovo strast do groove in funk ritmov, njegov produkcijski stil pa odraža simbiozo čikaškega funka in tehničnega minimalizma, ki je tehno sceni dominiral predvsem v devetdesetih. Prav zato Sims vedno pravi, da je njegova glasba naravni rezultat večletnega življenja za mešalkami. In čeprav je njegov produkcijski smisel vsaj tako edinstven kot sam glasbeni čut, Sims veliko raje nastopa v živo, kot pa snema nove albume. Lastne studijske posnetke obravnava kot konstrukte, s katerimi bo didžej manipuliral na plesišču.
Sims je dolgo čakal, preden je izdal svoj debitantski album Theory 001. Vztrajno je namreč nadgrajeval svojo glasbo in samozavest, dokler ni bil popolnoma prepričan, da so njegovi, množicam prijazni funk ritmi, pripravljeni na digitalni zapis. Uspeh je sledil že naslednje leto, ko sta njegove melodije v legendarne sete zamešala tudi Jeff Mills in Carl Cox. Danes je Sims ponosni lastnik še štirih založb: Hardgroove, Native, Symbolism in Ingoma, njegovi posnetki pa uživajo redno predvajanje po vseh svetovnih klubih. In nemalokrat se znajdejo tudi pod prsti najbolj spoštovanih ustvarjalcev na sceni.
BOB SINCLAR
Bob Sinclar je le ena izmed alternativnih osebnosti misterioznega pariškega producenta in lastnika prominentne francoske založbe Yellow Productions. Ostali aliasi predstavljajo njegove ljubezni do drugih podžanrov. Tako je The Mighty Bop izpostavljeno ime, ko dotični možakar snema umirjeni hip-hop, Reminiscence Quartet kadar se odloča za acid jazz in Bob Sinclar, ko teče beseda a house glasbi. Izven domene glasbe pa ga vsi poznajo pod imenom Chris the French Kiss oziroma Christophe Le Friant.
Le Friant je pričel didžejati leta 1987, ko je bil še najstnik, založbo Yellow Productions pa je ustanovil leta 1993. čeprav pri založbi ni deloval sam, je bilo prvih nekaj izidov samo njegovih: »Messe Pour le Temps Presents«, ki ga je izdal pod psevdonimom The Mighty Bop in Roda Mundo, kjer se je podpisal kot »Reminiscence Quartet« sta bila le dva izmed teh. Po izidu prvega albuma je založba Yellow Productions pričela gostiti tudi izide nekaterih Le Friantovih francoskih kolegov. Tako so pod njegovim okriljem izšli nekateri izidi didžejev kalibra Dimitri from Paris in Kid Loco.
Šele leta 1997 je Le Friant začutil, da francoski house potrebuje zabavne novosti. Iz francoskega filma Le Magnifique si je sposodil ime Bob Sinclar in posnel prvi house set z naslovom »A Space Funk Project«. Kmalu je imel dovolj materiala za album in pod okriljem Yellow Productions je naslednje leto izšla prva plošča Boba Sinclara »Paradise«.
Sledilo je obdobje prilagajanja komercialnemu uspehu. Njegov prvi single »Gym and Tonic« je požel masovni klubski uspeh, a ga je zaradi tožbe moral umakniti s predvajanja. Presenetljivo pa je že konec leta na lestvice priletel neznani izvajalec pod imenom Stardust z identičnim remiksom Sinclarovega »Gym and Tonic«.
Sinclar je sporne komade umaknil s svojega albuma in ga leta 1999 izdal ponovno. Medtem pa ni počival, pridno je snemal remikse in sodeloval z Bangalterjem, Ianom Pooleyem in zasedbo Second Crusade. Naslednje leto je Sinclar izdal svoj prvi album tudi v Združenih državah in si do danes tako uspel ustvariti svetovni renome in edinstveno pozicijo na globalni house sceni.
DJ RUSH
DJ Rush je Isaiah Major, rojen v Chicagu in kasneje preseljen v Nemčijo. Njegova glasba ne pozna meja, njegovo ime odmeva v klubih po vsem svetu. Iščete naslove njegovih uspešnicč Spomnite se samo na Spitball, I Love You in Mutha Fucking Bass.
Rush črpa svoj pisan okus za glasbo iz brazilskega jazza, nikoli pozabljenega disko obdobja in zimzelenih britanskih dečkov The Beatles. Preko svojih setov se želi poslušalca dotakniti na fizični in mentalni ravni. Deluje in živi za glasbo, zato je njegov moto “Vzemite me takšnega kot sem, ali pa me pustite popolnoma pri miru.” Saj ne, da bi kdo nasprotoval. Rushu je pri njegovih 198 centimetrih višine namreč težko oporekati.
V rojstnem Chicagu se je z norimi zabavami srečal že zelo zgodaj in se takoj zaljubil v vročico glasbe. Zahajal je v mnoge klube južnega dela Chicaga: The Ringzone, Playground, The Candystore in The Music Box so bile samo nekatere od njegovih rednih destinacij. Kmalu je začutil svojo ustvarjalno žilico in razkril željo po ustvarjanju lastne glasbe. Začel je doma, v spalnici in poskusil ustvariti glasbo po lastnih občutkih in izkušnjah. Rush se zato še danes med seti rad poigrava z glasovi in bobni.
Rushevo ustvarjanje izvira iz njegovih nastopov po svetu. Pojavljal se je v mnogih eminentnih klubih doma in v tujini, med drugim tudi v Medusa klubu, Power Housu, Music Boxu in Warehousu. Danes ga sklepamo kot centralno ikono Chicago scene, ki jo je prepredel s svojo unikatnostjo in individualnim pristopom in tako markiral ključni moment v sferi didžejanja in produkcije.
Njegovo sporočilo je jasno: “Ne pustim, da me glasba kontrolira, pustim ji, da me vodi.”
VALENTINO KANZYANI
Slovenija vedno s ponosom predstavi opevanega didžeja in producenta Valentina Kanzyanija. Kot solastnik in producent založbe Recycled Loops si je od leta 1999 namreč uspel ustvariti neuničljiv status na sceni elektronske glasbe. Danes upravičeno nosi naziv ustanovitelja novega vala tehna, po njegovih miksih pa posegajo tudi velikani tehno sveta. Kanzyani je vedno eksperimentiral z različnimi zvoki in tako produciral raznolike stile, ki so kasneje postali del založbe Earresistible, ustanovljene prav z namenom promocije mehkejših zvokov, kot sta jih Kanzyani in Umek sicer izdajala na Recycled Loops. Prvi album, ki ga je Kanzyani izdal pod okriljem nove založbe, je »žgečkljiva« Pornorama. Doživel je takojšen uspeh in bil preko založbe Sony namenjen za ponoven izid s prenovljenimi remiksi. S pristopom, ki vsebuje toliko pestrosti in se dotika več različnih elektronskih stilov, je Kanzyani pričel miksati tudi za druge ustvarjalce. Na seznamu sodelavcev so se hitro nanizala spoštljiva imena, kot so Deep Dish, 20:20 Vision, Jon Carter, Wally Lopez, Ken Ishi. Na producentskem pultu se je znašel celo single Carla Coxa.
Valentinova kariera didžejanja obsega solidnih 12 let, svoj pečat pa je pustil po vsem svetu. Vrtel je že v Avstraliji, Aziji, na Japonskem, v Južni Ameriki, Kanadi in ZDA. Njegov stil mu daje svojevrstno prepoznavnost in tudi izzivov za prihodnost mu ne manjka. Njegov zadnji projekt je uspešno zaključeno nadaljevanje miks kompilacije Rock The Discoteque Vol.2.
Valentino Kanzyani se je na dogodku Eurora po dolgem času ponovno vrnil pred plešoče množice v Sloveniji. Po odličnem setu je pokazal, da se tam tudi najbolje znajde.
DESYN MASIELLO
Desyn je posebnež, še posebej ko se spravi za mešalko. Takrat se pokaže njegova neomejena dojemljivost glasbenih spektrov. V sete vključuje vse: klasični house, funk, soul, disco, brazilske ritme, reggae in tako naprej. »Mnogi komadi, ki jih najdem, niso takoj primerni za novo generacijo plesa, glasbe in fanatikov. Zato uporabim tehnologijo in jih predelam; tako potem ustrezajo mojim vizijam in so primerni za moje sete,« pravi avtor mnogih predelav znanih avtorjev, od Yellow, Blondie in Eurythmics, do The Beatles, Depeche Mode in Jamesa Browna.
Njegova ljubezen do glasbe se je pričela leta 1989. Desyn je otrok Londona, kjer je bil že pri šestnajstih letih izpostavljen acid house ritmom. A se ustvarjanja glasbe ni lotil vse do leta
2000, ko je končno pustil službo in pričel delati za korporacijo Sony. To je bila njegova vstopnica v mednarodni svet glasbe.
Največji uspeh je požel ravno lani, ko se je podal na svetovno turnejo in predstavil svoj zadnji izid »In House We Trust«. V stotih dneh je nastopil kar 90-krat, turneja pa je zaobjela celotno Evropo, Malazijo, Azijo ter Severno in Južno Ameriko. Po končani turneji pa ga je k sodelovanju na Ibizi povabil Sander Kleinenberg.
Desynove produkcije so sedaj usmerjene v prihodnost. Singli z zadnjega albuma še danes žanjejo uspeh, znašli so se že na številnih kompilacijah, med drugim tudi na famoznem Danny Howellsovem kolažu »24/7«. Z novim albumom remiksov že na poti, pa se Desynu zagotovo obetajo še zelo plodni časi.
STEVE LAWLER
Ime Steva Lawlerja se je med zvezde pričelo vzpenjati že leta 2000, ko je v okviru gostovanja založbe Global Underground prvič vrtel v Sloveniji (Ambasada Gavioli), kmalu zatem pa prevzel krmilo novega kluba Home v Londonu ter izdal dvojni miks v zbirki NuBreed založbe Global Underground. Lawler sodi v novo generacijo didžejev, ki se ne bojijo stopiti pred množico z lastnim, včasih za ozek okus morda celo nenavadnim slogom - samosvojo mešanico housa in tranca v temačnih, skrivnostnih, tribalnih odtenkih, ki vendarle ostaja zelo groovy.
V preteklih letih je s svojimi nastopi osvojil obiskovalce številnih svetovnih klubov, med njimi tudi Zouka v Singapuru, Groovejeta v Miamiju (po tem klubu je ime dobil Spillerjev komad), Twila v New Yorku, Spacea na Ibizi (stalni obiskovalci kluba so mu po dveh mesecih nadeli vzdevek »King of Space«) ter Creama v Liverpoolu (bivši rezident).
Steve Lawler se je na elektronsko glasbo priključil že zelo zgodaj. Kot najstnik je poslušal Depeche Mode, prihod acid housa pa ga je dokončno posrkal. Prvo znanje si je nabiral ob poslušanju lokalne piratske radijske postaje ter na prvih warehouse partyjih. Kaj kmalu je ilegalne zabave v opuščenem tunelu organiziral tudi sam, poletja pa preživljal na Ibizi, kjer je dobil prve resnejše priložnosti, da dokaže svoje znanje za gramofoni. Njegov talent in željo po uspehu je najprej opazil Darren Hughes, nato pa še promotorji kluba Cream - pri njih je kasneje prevzel tudi mesto stalnega didžeja.
Lawler je prepričan, da je clubbing postal norma, zato potrebuje nove kreativne injekcije. Najboljše doze pa seveda dobi prav pri nastopanjih v živo.
MARCO CAROLA
Odraščal je v sončnem objemu Neaplja, na elektronsko sceno pa stopil v zlati dobi italijanskega housa leta 1990. Takrat so bili še fantiči - on in njegovi prijatelji Gaetano Parisio, Davide Squillace in Random Noize, so navdušeno iskali nekaj novega v sferi klubske glasbe. Carola je tako leta 1993 začel prestopati v tehno sceno, odprle so se mu popolnoma sveže možnosti. Pričel je ustvarjati in eksperimentirati z novimi in navdušujočimi zvoki, obenem pa pričel premišljevati tudi o lastnem studiu, kjer bi svojo tehno vizijo lahko tudi realiziral.
V novo opremljenem studiu so snemali mnogi didžeji, Carola pa je medtem miksal sete za razne založbe. V tistem času je izdal še nekaj house materiala, potem pa je začutil kreativne omejitve in se odločil, da bo odslej snemal le še zase. Ustanovil je lastno založbo Design Music, ki je bila v tistem času prva italjanska založba usmerjena le v tehno glasbo. Kmalu je prejel podporo mnogih tehno didžejev po svetu, tako da založba danes deluje kot vodilni vir sveže italijanske tehno glasbe.
Po treh letih uspešnega delovanja se je leta 2001 Carola preselil v London. Tam je izdal svoj drugi album “Open System”, ki so ga z navdušenjem sprejeli tudi kritiki. V zadnjih setih se Carola posveča mešanju stilov, fuziji počasnejšega materiala, melodičnih bitov in organskih zvokov. Tovrstno ustvarjanje pa potrjuje, da je Carola eden izmed vodilnih akterjev sodobne tehno scene.
Uroš Umek je nedvomno največje ime slovenske klubske scene in eden izmed redkih svetovno znanih didžejev, ki je uspel doseči zvezdniški status. V tujini velja za »botra cvetoče slovenske klubske scene«, kličejo pa ga kar »fotr«. Njegov status je primerljiv z najresnejšimi akterji plesne scene.
Ostaja največji slovenski glasbeni izvozni artikel po skupini Laibach, saj se je elegantno se je izognil »nemiselnemu nabijanju«, kot se marsikdaj na žalost še vedno razumeva tehno in odbija marsikaterega »clubberja«. Najbolj opevana poteza je bila, ko je s tremi gramofoni in mešalno mizo v 70 minut pod imenom Torture Chamber Volume 2 namešal 28 zelo raznolikih plesnih hitov in tako še bolj zabrisal mejo med tehnom in housom. Rdeča nit miksa je univerzalni funk, specifičen zvok, ki je Umeka ponesel v orbito svetovno znanih glasbenih imen. Njegova zadnja izdani izdelek pa je kompilacijski miks Timewarp 04, na katerega je vključil trike, ki jih je bilo doslej možno sproducirati le z uporabo računalniških orodij (Protools). Umeku je to uspelo analogno, na treh gramofonih.
Umek pa se odlično znajde tudi na producentskem stolčku. Vodilni svetovni DJ-evski trendseterji že več kot pol desetletja redno in z veseljem vrtijo njegove stvaritve – v tem času je izdal že vsaj 60 (šestdeset!) plošč, kajpak vinilnih, vse za tuji trg. Kar je prav gotovo rekorden dosežek.
Letos je Umek pod okvirom svoje založbe Recycled Loops izdal Nastićeve remikse izbranih komadov, ki so v času obstoja izšli pod dotično založbo. Album je bil uspešno predstavljen tudi ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo na mega večeru Eurora.
BEN SIMS
Po ustanovitvi založbe Theory Recordings konec leta 1997 se je londonski DJ in producent Ben Sims hitro zapisal med vodilna imena globalne plesne scene. Z rednimi nastopi se je predstavil celemu svetu in si tako prislužil naziv enega najboljših tehno didžejev. Skozi izkušnje je dodelal svoj stil in izdelal precizne kompozicije ritmov, ki so navdušile tudi množice na famoznih britanskih zabavah, kot so The Orbit, Voodoo in House of God. To je le še dodalo k Simsovemu uspehu in danes ga obravnavamo kot enega ključnih popularnih britanskih umetnikov plesne glasbe.
Simsovi seti jasno izkazujejo njegovo strast do groove in funk ritmov, njegov produkcijski stil pa odraža simbiozo čikaškega funka in tehničnega minimalizma, ki je tehno sceni dominiral predvsem v devetdesetih. Prav zato Sims vedno pravi, da je njegova glasba naravni rezultat večletnega življenja za mešalkami. In čeprav je njegov produkcijski smisel vsaj tako edinstven kot sam glasbeni čut, Sims veliko raje nastopa v živo, kot pa snema nove albume. Lastne studijske posnetke obravnava kot konstrukte, s katerimi bo didžej manipuliral na plesišču.
Sims je dolgo čakal, preden je izdal svoj debitantski album Theory 001. Vztrajno je namreč nadgrajeval svojo glasbo in samozavest, dokler ni bil popolnoma prepričan, da so njegovi, množicam prijazni funk ritmi, pripravljeni na digitalni zapis. Uspeh je sledil že naslednje leto, ko sta njegove melodije v legendarne sete zamešala tudi Jeff Mills in Carl Cox. Danes je Sims ponosni lastnik še štirih založb: Hardgroove, Native, Symbolism in Ingoma, njegovi posnetki pa uživajo redno predvajanje po vseh svetovnih klubih. In nemalokrat se znajdejo tudi pod prsti najbolj spoštovanih ustvarjalcev na sceni.
BOB SINCLAR
Bob Sinclar je le ena izmed alternativnih osebnosti misterioznega pariškega producenta in lastnika prominentne francoske založbe Yellow Productions. Ostali aliasi predstavljajo njegove ljubezni do drugih podžanrov. Tako je The Mighty Bop izpostavljeno ime, ko dotični možakar snema umirjeni hip-hop, Reminiscence Quartet kadar se odloča za acid jazz in Bob Sinclar, ko teče beseda a house glasbi. Izven domene glasbe pa ga vsi poznajo pod imenom Chris the French Kiss oziroma Christophe Le Friant.
Le Friant je pričel didžejati leta 1987, ko je bil še najstnik, založbo Yellow Productions pa je ustanovil leta 1993. čeprav pri založbi ni deloval sam, je bilo prvih nekaj izidov samo njegovih: »Messe Pour le Temps Presents«, ki ga je izdal pod psevdonimom The Mighty Bop in Roda Mundo, kjer se je podpisal kot »Reminiscence Quartet« sta bila le dva izmed teh. Po izidu prvega albuma je založba Yellow Productions pričela gostiti tudi izide nekaterih Le Friantovih francoskih kolegov. Tako so pod njegovim okriljem izšli nekateri izidi didžejev kalibra Dimitri from Paris in Kid Loco.
Šele leta 1997 je Le Friant začutil, da francoski house potrebuje zabavne novosti. Iz francoskega filma Le Magnifique si je sposodil ime Bob Sinclar in posnel prvi house set z naslovom »A Space Funk Project«. Kmalu je imel dovolj materiala za album in pod okriljem Yellow Productions je naslednje leto izšla prva plošča Boba Sinclara »Paradise«.
Sledilo je obdobje prilagajanja komercialnemu uspehu. Njegov prvi single »Gym and Tonic« je požel masovni klubski uspeh, a ga je zaradi tožbe moral umakniti s predvajanja. Presenetljivo pa je že konec leta na lestvice priletel neznani izvajalec pod imenom Stardust z identičnim remiksom Sinclarovega »Gym and Tonic«.
Sinclar je sporne komade umaknil s svojega albuma in ga leta 1999 izdal ponovno. Medtem pa ni počival, pridno je snemal remikse in sodeloval z Bangalterjem, Ianom Pooleyem in zasedbo Second Crusade. Naslednje leto je Sinclar izdal svoj prvi album tudi v Združenih državah in si do danes tako uspel ustvariti svetovni renome in edinstveno pozicijo na globalni house sceni.
DJ RUSH
DJ Rush je Isaiah Major, rojen v Chicagu in kasneje preseljen v Nemčijo. Njegova glasba ne pozna meja, njegovo ime odmeva v klubih po vsem svetu. Iščete naslove njegovih uspešnicč Spomnite se samo na Spitball, I Love You in Mutha Fucking Bass.
Rush črpa svoj pisan okus za glasbo iz brazilskega jazza, nikoli pozabljenega disko obdobja in zimzelenih britanskih dečkov The Beatles. Preko svojih setov se želi poslušalca dotakniti na fizični in mentalni ravni. Deluje in živi za glasbo, zato je njegov moto “Vzemite me takšnega kot sem, ali pa me pustite popolnoma pri miru.” Saj ne, da bi kdo nasprotoval. Rushu je pri njegovih 198 centimetrih višine namreč težko oporekati.
V rojstnem Chicagu se je z norimi zabavami srečal že zelo zgodaj in se takoj zaljubil v vročico glasbe. Zahajal je v mnoge klube južnega dela Chicaga: The Ringzone, Playground, The Candystore in The Music Box so bile samo nekatere od njegovih rednih destinacij. Kmalu je začutil svojo ustvarjalno žilico in razkril željo po ustvarjanju lastne glasbe. Začel je doma, v spalnici in poskusil ustvariti glasbo po lastnih občutkih in izkušnjah. Rush se zato še danes med seti rad poigrava z glasovi in bobni.
Rushevo ustvarjanje izvira iz njegovih nastopov po svetu. Pojavljal se je v mnogih eminentnih klubih doma in v tujini, med drugim tudi v Medusa klubu, Power Housu, Music Boxu in Warehousu. Danes ga sklepamo kot centralno ikono Chicago scene, ki jo je prepredel s svojo unikatnostjo in individualnim pristopom in tako markiral ključni moment v sferi didžejanja in produkcije.
Njegovo sporočilo je jasno: “Ne pustim, da me glasba kontrolira, pustim ji, da me vodi.”
VALENTINO KANZYANI
Slovenija vedno s ponosom predstavi opevanega didžeja in producenta Valentina Kanzyanija. Kot solastnik in producent založbe Recycled Loops si je od leta 1999 namreč uspel ustvariti neuničljiv status na sceni elektronske glasbe. Danes upravičeno nosi naziv ustanovitelja novega vala tehna, po njegovih miksih pa posegajo tudi velikani tehno sveta. Kanzyani je vedno eksperimentiral z različnimi zvoki in tako produciral raznolike stile, ki so kasneje postali del založbe Earresistible, ustanovljene prav z namenom promocije mehkejših zvokov, kot sta jih Kanzyani in Umek sicer izdajala na Recycled Loops. Prvi album, ki ga je Kanzyani izdal pod okriljem nove založbe, je »žgečkljiva« Pornorama. Doživel je takojšen uspeh in bil preko založbe Sony namenjen za ponoven izid s prenovljenimi remiksi. S pristopom, ki vsebuje toliko pestrosti in se dotika več različnih elektronskih stilov, je Kanzyani pričel miksati tudi za druge ustvarjalce. Na seznamu sodelavcev so se hitro nanizala spoštljiva imena, kot so Deep Dish, 20:20 Vision, Jon Carter, Wally Lopez, Ken Ishi. Na producentskem pultu se je znašel celo single Carla Coxa.
Valentinova kariera didžejanja obsega solidnih 12 let, svoj pečat pa je pustil po vsem svetu. Vrtel je že v Avstraliji, Aziji, na Japonskem, v Južni Ameriki, Kanadi in ZDA. Njegov stil mu daje svojevrstno prepoznavnost in tudi izzivov za prihodnost mu ne manjka. Njegov zadnji projekt je uspešno zaključeno nadaljevanje miks kompilacije Rock The Discoteque Vol.2.
Valentino Kanzyani se je na dogodku Eurora po dolgem času ponovno vrnil pred plešoče množice v Sloveniji. Po odličnem setu je pokazal, da se tam tudi najbolje znajde.
DESYN MASIELLO
Desyn je posebnež, še posebej ko se spravi za mešalko. Takrat se pokaže njegova neomejena dojemljivost glasbenih spektrov. V sete vključuje vse: klasični house, funk, soul, disco, brazilske ritme, reggae in tako naprej. »Mnogi komadi, ki jih najdem, niso takoj primerni za novo generacijo plesa, glasbe in fanatikov. Zato uporabim tehnologijo in jih predelam; tako potem ustrezajo mojim vizijam in so primerni za moje sete,« pravi avtor mnogih predelav znanih avtorjev, od Yellow, Blondie in Eurythmics, do The Beatles, Depeche Mode in Jamesa Browna.
Njegova ljubezen do glasbe se je pričela leta 1989. Desyn je otrok Londona, kjer je bil že pri šestnajstih letih izpostavljen acid house ritmom. A se ustvarjanja glasbe ni lotil vse do leta
2000, ko je končno pustil službo in pričel delati za korporacijo Sony. To je bila njegova vstopnica v mednarodni svet glasbe.
Največji uspeh je požel ravno lani, ko se je podal na svetovno turnejo in predstavil svoj zadnji izid »In House We Trust«. V stotih dneh je nastopil kar 90-krat, turneja pa je zaobjela celotno Evropo, Malazijo, Azijo ter Severno in Južno Ameriko. Po končani turneji pa ga je k sodelovanju na Ibizi povabil Sander Kleinenberg.
Desynove produkcije so sedaj usmerjene v prihodnost. Singli z zadnjega albuma še danes žanjejo uspeh, znašli so se že na številnih kompilacijah, med drugim tudi na famoznem Danny Howellsovem kolažu »24/7«. Z novim albumom remiksov že na poti, pa se Desynu zagotovo obetajo še zelo plodni časi.
STEVE LAWLER
Ime Steva Lawlerja se je med zvezde pričelo vzpenjati že leta 2000, ko je v okviru gostovanja založbe Global Underground prvič vrtel v Sloveniji (Ambasada Gavioli), kmalu zatem pa prevzel krmilo novega kluba Home v Londonu ter izdal dvojni miks v zbirki NuBreed založbe Global Underground. Lawler sodi v novo generacijo didžejev, ki se ne bojijo stopiti pred množico z lastnim, včasih za ozek okus morda celo nenavadnim slogom - samosvojo mešanico housa in tranca v temačnih, skrivnostnih, tribalnih odtenkih, ki vendarle ostaja zelo groovy.
V preteklih letih je s svojimi nastopi osvojil obiskovalce številnih svetovnih klubov, med njimi tudi Zouka v Singapuru, Groovejeta v Miamiju (po tem klubu je ime dobil Spillerjev komad), Twila v New Yorku, Spacea na Ibizi (stalni obiskovalci kluba so mu po dveh mesecih nadeli vzdevek »King of Space«) ter Creama v Liverpoolu (bivši rezident).
Steve Lawler se je na elektronsko glasbo priključil že zelo zgodaj. Kot najstnik je poslušal Depeche Mode, prihod acid housa pa ga je dokončno posrkal. Prvo znanje si je nabiral ob poslušanju lokalne piratske radijske postaje ter na prvih warehouse partyjih. Kaj kmalu je ilegalne zabave v opuščenem tunelu organiziral tudi sam, poletja pa preživljal na Ibizi, kjer je dobil prve resnejše priložnosti, da dokaže svoje znanje za gramofoni. Njegov talent in željo po uspehu je najprej opazil Darren Hughes, nato pa še promotorji kluba Cream - pri njih je kasneje prevzel tudi mesto stalnega didžeja.
Lawler je prepričan, da je clubbing postal norma, zato potrebuje nove kreativne injekcije. Najboljše doze pa seveda dobi prav pri nastopanjih v živo.
MARCO CAROLA
Odraščal je v sončnem objemu Neaplja, na elektronsko sceno pa stopil v zlati dobi italijanskega housa leta 1990. Takrat so bili še fantiči - on in njegovi prijatelji Gaetano Parisio, Davide Squillace in Random Noize, so navdušeno iskali nekaj novega v sferi klubske glasbe. Carola je tako leta 1993 začel prestopati v tehno sceno, odprle so se mu popolnoma sveže možnosti. Pričel je ustvarjati in eksperimentirati z novimi in navdušujočimi zvoki, obenem pa pričel premišljevati tudi o lastnem studiu, kjer bi svojo tehno vizijo lahko tudi realiziral.
V novo opremljenem studiu so snemali mnogi didžeji, Carola pa je medtem miksal sete za razne založbe. V tistem času je izdal še nekaj house materiala, potem pa je začutil kreativne omejitve in se odločil, da bo odslej snemal le še zase. Ustanovil je lastno založbo Design Music, ki je bila v tistem času prva italjanska založba usmerjena le v tehno glasbo. Kmalu je prejel podporo mnogih tehno didžejev po svetu, tako da založba danes deluje kot vodilni vir sveže italijanske tehno glasbe.
Po treh letih uspešnega delovanja se je leta 2001 Carola preselil v London. Tam je izdal svoj drugi album “Open System”, ki so ga z navdušenjem sprejeli tudi kritiki. V zadnjih setih se Carola posveča mešanju stilov, fuziji počasnejšega materiala, melodičnih bitov in organskih zvokov. Tovrstno ustvarjanje pa potrjuje, da je Carola eden izmed vodilnih akterjev sodobne tehno scene.
