»Jaz vztrajam na svojih, profesionalnih, umetniških pozicijah, za vsako ceno. Ne vidim razloga, da bi, po petintridesetih letih, moral odstopit od svojega koncepta.« (Stane Sever)
Izvor kreativnosti: lastno upodabljanje. Prvovrstna juha je bolj kreativna kot drugorazredna slika. Video ni predvsem to ali predvsem ono, ni zapis na magnetni trak, ni ena od tehnik za fotografijo, ni računalniška animacija, strojno generirana slika. Video je pač in to in vse drugo; je tehnika zlivanja različnih tehnik. Video ne izhaja iz pisanih misli, temveč vpliva na njih; kot postopek zlitja, spajanja različnih elementov, kot nematerialna, neobstoječa vez, ki je nekoč ni bilo, a jo hkrati prepoznamo v vsemu, kar je bilo.
Ljubezensko pravljico pesmi in plesa, ki je nisem prej živel nikdar, je odpihnil prvi vihar. Ugasnil je žar. Kot pisma iz preteklosti. Metastaza discipline. Yes. No. Yes. No. Yes. Yes. Rez. Izrez. Feedback. Zanka. Loop. Repetitivni objekt. O groza, kakšen konec življenja, ki je sveto! Ali je sploh kdaj obstajala kakšna civilizacija ljudi, ki ni prihajala z dvignjeno desnico, znamenjem miru, in z morilskim orožjem v levici? Nič nas ne sme presenetiti. Beri me za naprej. To je tisti svet, ki je izven ozkega slovenskega sveta. To je tisti svet, o katerem sanjamo. Žalibog! Kot performans čutnega, analognega, pred gledalcem doživetega in digitalno procesiranega. Upočasnjen posnetek curka časa videno minevanje. Generator stranskih vej. 100% čisti video. Gledališče enega.
Ni gledališča brez krize. Ta, v gledališki umetnosti imanentna kriza, je kontinuiran dialektični proces in istočasno tudi gibalo njegove ustvarjalnosti. Tovrstna kriza mine samo takrat, kadar v samozadovoljstvu in lastni narcisoidnosti poskušamo ustaviti čas. Človeška narava ne prenese statičnosti; v smislu stalnega ponavljanja istih stvari; ko je neka razvojna stopnja zaključena, že dozorevajo nove tendence na drugačni osnovi; v nesporni odvisnosti od vsega predhodnega. Prostor in čas nista pogoja, v katerih živimo, ampak odražata način, kako razmišljamo. V gledališču je bilo takšnih kriz vedno dovolj, zato iz tega ne bi hoteli delati nepotrebnih problemov. Nimam dnarja.
Video umetnik Neven Korda se bo v tokratnem performansu »vrača« v svojo izhodiščno pozicijo; v manipulacijo video materiala, pri čemer se ne odreka ne lastni performativni drži, ne prisotnosti teorije (Miha Zadnikar) ne glasbe (LadyBird). Korda v Utrjevanjih še jasneje zastopa pozicijo umetnika v smislu vzpostavitve »Gledališča enega« kot invencijo in izgradnjo svojskih estetskih, diskurzivnih in produkcijskih načinov in pravil ter vznika lastne blagovne znamke, ki si skozi leta prizadeva samo sebe predvsem utrjevati in - končno - utrditi. Get famous or die trying. Z denarjem ali brez.
Andreja Kopač
Neven Korda je videast in večmedijski umetnik z dolgoletno umetniško prakso. Ukvarja se z vprašanjem kaj bistvo videa kot umetniškega izraza in videa kot medija. Govori o tako imenovanem čistem videu. Video je začel uporabljati v začetku osemdesetih, kot član gledališke skupine FV 112/15, ko se je na trgu pojavila cenovno dostopna video oprema. Je soustanovitelj FV Videa, neodvisne video produkcije, ki je realizirala več umetniških, glasbenih in dokumentarnih video projektov. Do konca osemdesetih je bil član skupine Borghesia, kjer je bil odgovoren za vizualije na performansih in koncertih in za režijo video spotov. Z Zemiro Alajbegović je deloval v umetniškem tandemu ZANK. V devetdesetih je delal tudi kot video montažer, avtor TV podob, režiser in realizator projektov in tv oddaj. Na prelomu tisočletja se je (spre)obrnil k raziskovanju, prakticiranju, beleženju čiste video umetnosti.
UTRJEVANJA
spektakel komorno vložene energije
Avtor: Neven Korda
Nastopajo: LadyBird, Miha Zadnikar in Neven Korda
Uporabljeni so materiali iz prejšnjih performansov Nevena Korde v produkciji zavoda Aksioma (YYY, Gospod Nahtingal, Odmevi, GSV).
Strokovno besedilo: Andreja Kopač
Tehnična podpora: Branko Ždralo
Maska: Tea Skušek
Hvala: Boštjan Čadež, Črt Lipovšek, Borut Kumperščak, Janez Štamberger
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2013
Koprodukcija: Delavski dom Trbovlje
www.dd-trbovlje.si
Program zavoda Aksioma podpirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in MOL- Oddelek za kulturo.
Sponzor: Datacenter d.o.o.