MATADOR Intervju

Irec Gavin Lynch dela velike korake na tehno sceni odkar ga je pod svoje okrilje vzel Richie Hawtin. Nastopi v ibiški seriji Enter in izdaje pri založbah Minus, Cocoon, Harthouse ... pa so mu lani prinesle priznanje DJ Award. Lansko leto je zaznamoval s hitom 'Da Hustle' ter remiksoma za Disclosure in Depeche Mode, v letošnje poletje pa vstopil s prvim samostojnim albumom Ructions. 23. Julija bo v sklopu Summer Gatheringa 2016 v Ambasadi Gavioli prvič v Sloveniji nastopil kot live act.

Živimo v z glasbo zasičenem svetu. S čim si izstopil iz povprečja?

V moji glasbi je veliko sestavin, ki jo delajo posebno. Verjetno pa je k preboju najbolj pripomogla kontinuiteta dobrih izdaj. Glasbo vrtim od 16 leta, zatem pa sem moral ugotoviti kako glasbo tudi ustvarjati. Obrti sem se naučil na faksu, s pridobivanjem znanja začel vse več producirati in na neki točki se mi je odprlo.

Skladba 'Da Hustle' je pobarvala lansko poletje in se še vedno precej vrti, a po zvoku ni prav tipična zate.

Značilna je toliko, da skušam vedno graditi okoli dobre zanke in melodije, ki ostane v ušesih. 'Da Hustle' ti zleze pod kožo v dobre pol minute. Ko mi uspe v studiu delčke pravilno sestaviti, se lotim aranžmaja. To mi včasih vzame par ur, lahko pa traja mesece. Ogrodje te skladbe sem posnel v domačem studiu in ga končal šele po dveh mesecih na poti iz Stuttgarta v Berlin. Dobri komadi se včasih zgodijo čisto spontano in nenačrtovano, a ko čutiš, da imaš v rokah nekaj res dobrega, se splača vztrajati in dolgo piliti idejo.

Kaj bova povedala o albumu?

Ob koncu pomladi je le izšel! Izid se je malo zavlekel zaradi končnega miksa, ker sem čakal kos studijske opreme. Ker je to moj prvenec, sem se še posebno potrudil, da res zveni kot mora. Velik navdih za obliko jebil Dark side of the moon Pink Floydov, skladbe se pretakajo ena v drugo, za album si je treba vzeti uro in dvajset minut, ga poslušati v kosu in opraviti potovanje. Del gradiva lahko že od konca lanskega leta poslušate v mojih DJ setih, kot celoto pa ga predstavljam na aktualni turneji.

Anna se je obdelave Gorgon City lotila prenežno in je morala nazaj v studio. Kako si se ti znašel pri remiksu zvočno podobnih Disclosure?

Všeč mi je kar počneta, 'Jaded' je ena redkih skladb na albumu, ki sta jo posnela sama. Ko sta mi poslala originalne studijske posnetke, sem takoj vedel, kaj bom naredil. Nisem hotel preveč oluščiti originala, hkrati pa sem ga hotel peljati na plesišče. Podoben problem sem imel pri obdelavi Depeche Mode ('Soothe My Soul'). Kolega, ki dela z njimi, je slišal prvo verzijo in mi predlagal, da posnamem resnejši tehno remiks. Ubogal sem ga, zložil novo verzijo v treh urah in fantje so bili navdušeni – medtem, ko jih prva verzija, v katero sem vložil precej več časa in energije, sploh ni zanimala. Včasih je pač treba dostaviti, kar naročnik od tebe pričakuje. Pri takih projektih je težko zadeti tanko mejo med pričakovanji in tistim, kar bi rad naredil sam. (smeh)