RAZSTAVA JUGOSLOVANSKEGA POLITIČNEGA PLAKATA "JUGOSLAVIJA – MOJA DEŽELA"

Mednarodni grafični likovni center, od 5. do 13. maja

Razstava je v ponedeljek in torek odprta od 9. do 16. ure, vse druge dni pa od 11. do 18. ure.

Avtorica razstave: Saša Kerkoš

Partnerja: MGLC in Narodna biblioteka Srbije

Z razstavo jugoslovanskega političnega plakata "Jugoslavija moja dežela" zaključujemo cikel razstav, ki je leta 2004 v Ljubljano prinesel na ogled kubanski revolucionarni plakat, lani pa predstavitev kitajskega političnega plakata.

Blagovna znamka Jugoslavija je bila del kolektivne zavesti, vpisana pred vse druge blagovne znamke tistega časa. Ne glede na politično prepričanje ni moč zanikati, kako zelo je teh 45 let vplivalo na našo kolektivno zavest in na naš likovno-vizualni jezik. Z razstavo smo želeli pokazati predvsem tiste vrline komunikacijskih poti, ki so nam to veliko zgodbo blagovne znamke Jugoslavija znale tako dobro »prodati«. Iz nje bi se lahko marsikaj naučili, predvsem o tem, kako se gradi identiteta blagovne znamke katerekoli države v svetu. Tisto, čemur smo morda enoumno sledili pri Jugoslaviji, je danes del vsega v svetu brandinga, ne glede na to, ali prodajamo državo ali pralni prašek.

"Glede na to, da se ukvarjam z oblikovalsko umetniškim področjem, me od nekdaj zanima prav ta komunikološki fenomen blagovnih znamk, ki sebe tako dobro 'zapakirajo', da kupec nekaj časa sploh ne opazi, da je med vsemi stvarmi, ki jih je kupil v dobri veri, da ima originale, prevzel tudi marsikaj, kar to ni bilo, a je zgolj spominjalo na najljubšo blagovno znamko. Blagovna znamke Jugoslavija je to počela brezsramno iz vsega, kar je prišlo na njen trg, celo iz blagovne znamke Adidas.

Danes je vse takratno pod tem imenom zapakirano pod 'soc-stil'. Tako imenujem tisti poseben vizualni stil socialističnega obdobja, ki ga še danes lahko opazimo na kakšnem pozabljenem glasbenem ovitku ali v interierju, kot je v Gostilna Kristina na Tržaški v Ljubljani," je zapisala avtorica razstave Saša Kerkoš.

Pogosto se sprašujemo, kaj je tisto, čemur lahko nadenemo predznak »vpliv« na področje grafičnega oblikovanja. Eni pravijo poljski gledališki ali ruski avantgardni plakat, plakat obdobja španske državljanske vojne, vplivi zahodne invazije pompa in kiča ali radikalni vplivi subkulturnih gibanj osemdesetih, drugi spet tradicionalni slovenski simboli, in tretji, da vplivov sploh ni ali pa so nejasni.

Kakorkoli že, ne moremo zaobiti dejstva, da danes preveč obračamo hrbet bližnji preteklosti, ki je vplivala na naš »skupni spomin« in občutke pripadnosti. Mogoče 'blagovne znamke Jugoslavija' ne bi bilo tako nesmiselno vzeti pod drobnogled in se natančneje vprašati, od kod vsa ta njena moč, ker je ta že pred njenim zaresnim zatonom postala simbol nostalgije in skupnega spomina. Iz subjektivnih razlogov iskanja odgovorov na vprašanje o iskanju vplivov in identitete na grafično oblikovanje in vizualno ustvarjanje, se je rodila ta razstava, ki mogoče ne bo povedala nič novega. Bo pa zagotovo opomnila, da se lahko marsikateri odgovor na vprašanja skriva ne le pred našimi rojstvi, temveč tudi v času, katerega dejstvo in živi spomin smo mi sami, ker smo v njem odraščali, ustvarjali in živeli. Včasih je zaradi objektivnosti dobro ne spraševati se o politični korektnosti pred kulturnimi dejstvi.