SWEET 13 z DEADBEAT-om

SWEET 13 z DEADBEAT-om

V Klubu K4 bo v petek, 12. decembra, v okviru večera ElementSynaptic (poleg skrivnostnega legendarnega moža z masko Redshape-a na velikem Elements flooru) na Synapticovem malem flooru nastopil Deadbeat, še en kanadsko-berlinski rezident, producent iz prominentne kanadske naveze Cynosure, ki je na svetovni techno in house sceni leta 2000 zakalila danes že dobro razpredeni »mikro« zvok.

Deadbeat je znan po številnih izdajah na založbah Scape, Cynosure, Spectral in Musique Risquee, nevronska bazalnost njegovega zvoka pa izhaja iz globokih basovskih dub linij, ki jih s tehnoidnim čutom in hipnotično vznesenostjo preoblikuje v mnogostransko, ples vzbujajočo odisejado. Za njegov sofisticiran in malone elitističen zvok je gotovo odgovorna tudi njegova obsedenost in vpletenost v razvoj glasbene tehnologije. To dodatno potrjujeta tudi projekta Atlantic Waves, kjer sodeluje s slavnim Monolake-om, in Crackhous s Stephen Beaupree-jem. Deadbeat »beat«, paradoksalno ravno nasprotno, oživlja klubska in festivalska plesišča po celem svetu, za nas pa je pred svojim ljubljanskim debijem odgovoril za "sladkih 13" vprašanj.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?

Rojen sem bil v Kanadi in sem večino življenja preživel v Montrealu. Kot najstnik sem nekaj let špilal v različnih bendih, potem pa sem začel hoditi na rejve v Torontu, ko sem bil star 16 let. Nekaj let kasneje sem tudi sam začel DJ-ati, lastno glasbo pa ustvarjam od leta 1999. Profesionalen glasbenik sem od leta 2003.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?

Od leta 1999 do 2003 sem delal za podjetje Applied Acoustics Systems, ki ki se ukvarja z glasbeno programsko opremo. Ko se je to zaključilo, sem se odločil, da se v celoti posvetim glasbi. Sprejeti to odločitev je bilo takrat zastrašujoče, ampak zdaj ne bi mogel biti srečnejši, da sem jo sprejel.

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?

Kot otrok sem se nekaj let učil igranja klavirja, vendar to nima nobenega vpliva na glasbo, ki jo delam dandanes.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?

Dobro leto dni živim v Berlinu in to mesto mi predstavlja vsakodnevni vir navdiha.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?

Sploh ne. Delam pač glasbo, kakršno delam. Če slučajno paše v žanrski predalček nekoga drugega, naj bo, ampak o tem sploh ne razmišljam.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?

Kot odgovor na to vprašanje skoraj prelahko zdrsne z jezika Berlin, a če sem čisto iskren, verjamem, da trenutno stanje naše globalne povezanosti dela takšna geografska opredeljevanja nepomembna in nepotrebna. Nacionalizem kakršnekoli vrste rojeva samo elitizem in diskriminacijo.

7. Najljubši album, single in ustvarjalec vseh časov?

The Congos – Heart of the Congos

M5 – Maurizio

Lee Scratch Perry

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ker imajo superherojsko raven potrpežljivosti, da prenašajo vse moje sranje.

9. Najljubša računalniška igrica?

Fallout 2. Klasična post nuklearna apokaliptična norost iz poznih 90-ih let. Po mojem mnenju je nobena druga igrica ne doseže.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?

Zajtrk – jajca ala Benedictine

Ko se ga napijem – Poutine, quebeška posebnost iz ocvrtega krompirčka, sira in tone omake (gravy). Noro!

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?

Lenivca, zagotovo!

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?

Da mi ga (življenje), presenetljivo, uspeva precej dobro živeti.

13. Zadnje besede...

Poznaj samega sebe.