SWEET 13 z THE BLACK DOG (odgovarjata Ken in Martin)



19.02.2009




1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo?

Ken: Doma sem z juga Anglije, avantgardna glasba me je začela zanimati že v šoli, potem pa sta se zgodila punk in prihod računalnikov za domačo uporabo.

Martin: Jaz in Richard (druga dva člana, op.p.) sva s severa Anglije, glasba pa je v moje življenje prišla preko punka, soula in računalnikov.


2. Kako je tvoja osebna pot (osebna zgodovina, geografija...) oblikovala perspektivo glasbe, ki jo delaš?

Ken: Rekel bi, da ji daje izviren pečat. Na neki ravni se bodo tvoja osebnost, zgodovina, lokacija in vse tvoje ozadje prefiltrirali v tvojo glasbo, pa če se tega zavedaš ali ne.

Martin: Strinjam se. Ne morem se upreti ustvarjanju glasbe in na to, kar počnem, na tak ali drugačen način vpliva prav vse okoli mene.


3. Kaj je, v glasbenem smislu, tekom let tebi predstavljalo največji navdih in kakšen je tvoj odnos z Detroit sceno?

Ken: DIY etika punk rocka je bila gotovo največji navdih, pa tudi acid houde je "odpihnil streho". Moj najljubši Detroit band je ADULT, enkrat sem se čiliral s Carlom Craigom, a Detroita nisem še nikoli obiskal. Želim vse dobro vsem, ki tam delajo glasbo, saj se zavedam, da ne more biti lahko.


4. Kako bi opisal zvok TBD po dvajestih letih, kaj je bistveno za vašo glasbo?

Ken: Tekom let smo se odmaknili od grobosti kaset, 8bit samplerjev in namerne distorzije. Napredek v tehnologiji in njena lahka dostopnost sta imela močan vpliv. Naš današnji zvok bi opisal kot gladek in dobro produciran, ne da bi bil pri tem kičast. Še posebej sem ponosen na to, kako se sliši bas na naših ploščah.


5. Se še vedno počutite kot del techno scene? Kako vidite neizmerno priljubljen mainstreamovski minimal fenomen, ki se je pred leti začel v Berlinu?

Ken: Dobro vprašanje. Nekateri obiskovalci naših nastopov bi lahko bili naši otroci, a jaz se še vedno počutim kot del techno scene in sem zelo vesel, da ljudje še vedno poslušajo našo glasbo. Poglejte Kraftwerke, še vedno hodijo na turneje v svojih šestdestih. Mislim, da techno ni tako obseden s starostjo, kot je lahko s tem obremenjena popularna glasba. Techno publika je pripravljena sprejeti izvajalce na podlagi njihove glasbe in ne na podlagi njihove starosti. To spoštujem.

Glede minimala pa... želim jim vso srečo, konec koncev ustvarjajo glasbo, ne bomb ali orožja za množično uničenje. Ta planet potrebuje več glasbe.


6. Kaj je bilo najbolj čudovitega na področju elektronske glasbe v letu 2008?

Ken: Elektronska glasba je postala mainstream in uporablja se jo za vse mogoče, za prodajanje ur, avtomobilov, dišav... Hkrati pa še vedno polni klube in riše nasmeh na obrazih ljudi. To je po mojem krasno. Več kot čudovito.

Martin: Zame osebno to, da sem spoznal ogromno super ljudi, si privoščil fish'n'chips z Mad Mikom in se ves čas neizmerno zabaval. Tam zunaj je nekaj res enkratnih ljudi, producentov in DJ-jev.


7. Kaj bo The Black Dog počel v letu 2009?

Ken: Znižati bo treba raven sekiranja na bolj znosno raven ("Further Vexations" / "Nadaljnja Sekiranja" je naslov prihajajočega albuma The Black Dog op.p.).

Martin: Nastopi, izdaje, več vsega za vse.


8. Bi nam lahko zaupali kaj več o mističnih aspektih The Black Dog, zarotah in nadnaravnem?

Ken: Žal ne.

Martin: To je naša stvar, nikoli ne govorimo o tem ali o tem, katerim skrivnim redom pripadamo.


9. Najljubši ustvarjalec in album vseh časov?

Ken: Ta teden je moj najljubši album vseh časov Clusterjev "Zuckerzeit". Niti slučajno ne bi mogel izbrati enega samega ustvarjalca iz vesolja, polnega zvezd. Vsi so, vsak na svoj način, odlični. Če bi me res prisilili, bi ta teden izbral ime Marc Bolan.

Martin: Public Image Ltd, nihče ne pride niti blizu prvim dvem albumom.


10. Kaj je tvoj glasbeni "grešni užitek"?

Ken: Občasno se zalotim, da pod tušem brundam musical "War of the worlds" Jeffa Wayna. Čeprav sem ga vedno preziral in se mi je zdel naravnost smešen, se mi je očitno usedel na neki subliminalni ravni.

Martin: Uf, tale je težka. Verjeno doza 2Step Garage glasbe, res bedno, ampak, kdo ve zakaj, me spravi do poskakovanja.


11. Najljubša knjiga in film?

Ken: 1984. Fahrenheit 451.

Martin: Kestrel For A Knave in Bladerunner.

12. Kriket ali nogomet?

Ken: Kriket.

Martin: Fuzbal, gremo Blades!


13. Zadnja življenjska modrost...

Ken: Res moram pobarvati tele police.

Martin: Karl O’Connor še nikoli ni bil tako srečen!