ERIC MORILLO - AMBASADA GAVIOLI

----------------------------------------------------------

. MAIN .

ERICK MORILLO

www.erickmorillo.com

Introduced by:

L”ON

www.boomerang-production.si

----------------------------------------------------------

. PRIVE .

GUY GERBER

www.myspace.com/guygerber

----------------------------------------------------------

ERICK MORILLO

Malo stvari je v svetu zabave, proti katerim talentirani Erick Morillo ni obrnil svojih rok. Je artist, ki je dosegel platinasto prodajo in dosegel vrh lestvic po celem svetu kot producent za Reel 2 Reel-ovo uspešnico »I Like To Move It«. Odgovoren je za osupljivo zbirko plesnih posnetkov pod psevdonimi, med katerimi so recimo Mister De La Funk, The Dranez (projekt s Harryjem »Choo Choo« Romerom in Josejem Nunezom, ki je leta 2001 dobil nagrado »Remixer of the Year«), Raw, Smooth Touch, RBM, Deep Soul, Club Ultimate in Li'l Mo Ying Yang.

Remiksiral je vse od Whitney Houston do Basement Jaxxa, od Sneaker Pims do Macy Gray. Vodi legendarni Subliminal Records empirij in je sodeloval z osebnostmi kot so Puff Daddy, Boy George in Audio Bullys.

Kot visoko profiliran DJ, je Erick trenutno en najbolj zaželenih in takoj prepoznavnih v svetu. Od uspeha njegovih tedenskih »Session« partijev v New Yorku, do vodenja eventov kot so letni partiji Subliminal Sessions v Miamiju za Winter Music Conference (zaradi katerih zaprejo cesto), rezidence v Ministry of Sound (en redkih ameriških DJ-jev, ki jo je kadarkoli imel) in seveda njegovih sedaj legendarnih subliminal Sessions partijev v klubu Pacha na Ibizi. Nastopal je že po celem svetu, igra pa celo do 30- krat na mesec, medtem pa si nabira nagrade kot so »Best Internationl DJ 2002« in »Best House DJ 1999/2001«.

Postal je tudi znana televizijska osebnost s pojavljanjem na britanskem MTV in kot gostitelj MTV Ibiza dve leti zapored, medtem ko je nastopal v 7- delni seriji za veliko britansko TV postajo Channel 4, ki mu je sledila po svetu na najveèje partije in bila predvajana milijonom gledalcev.

Odrašèal je v Colombii (takrat New Jersey) ob latino ritmih, reggae in hip hop glasbi. Deejayati je zaèel z 11 leti. Ko si je zagotovil DJ sete na nekaj lokalnih nastopih, se je odloèil iti na studijsko- tehnièno izobraževanje v lokalnem Centru za medijske umetnosti. Kmalu se je spoznal s house bratovšèino preko prijatelja Marca Anthonyja, medtem ko je delal s sedaj legendarnim Louiejem Vego in Kennyjem »Dope« Gonzalezom na »Ride On The Rhythm«. »Louie je nekako pazil name že od zaèetka, nikoli mi ni zares rekel kako moram narediti stvari, a me je vedno zelo podpiral«.

Ko je nekako napraskal dovolj opreme, da si je zgradil svoj studio, se je mladi Morillo poskusno zaèel približevati založbam kot sta Nervous in Strictly Rhythm s svojimi zelenimi produkcijami. To se je sèasoma obrestovalo, ko je Strictly vzel posnetek »The New Anthem« pod psevdonimom Reel 2 Reel. Erick je kmalu sledil tej izdaji s klasiko »I Like To Move It«, ki je postala platinasta na Nizozemskem, zlata v ZDA, Franciji in Belgiji ter mu odprla vrata za prvo turnejo po Evropi.

Uspešnost projekta ga je preprièala, da bo ostal v undergroundu (»To je od koder prihajam, kamor se vedno vrnem«), in tako kmalu ustvaril dve Billboardovi št. 1, in sicer »In My House« pod psevdonimom Smooth Touch ter »Reach«, kjer je pod psevdonimom Li’l Mo Ying Yang sodeloval s prijateljem Luiejem Vego.

Leta 1997, po skoraj celemu letu pikolovskega planiranja vsega, od logotipov do ovitka, je Morillo naredil korak naprej in ustanovil Subliminal Records s svojima produkcijskima partnerjema Harryjem Romerom in Josejem Nunezom. Vodeno z Morillovim posluhom in studijskim pojavljanjem ter podprto z njegovima enako sposobnima sodelavcema, je znamka Subliminal postajala sinonimna s funky, soulful zvokom, ki je tako underground kot tudi primeren za zabave. »Hotel sem, da gredo lahko ljudje v trgovino, kupijo Subliminal posnetek in vedo, da imajo kvalitetno plošèo«.

Leta 2004 je Erick po svetu izdal svoj prvi album z naslovom »My World«, na katerem sodeluje z velikani kot so Puff Daddy, DJ Rap, Audio Bullys, Terra Deva in Mad Stuntman. Prvi singel vzet z albuma je bil »Break Down The Doors«, pri katerem je sodeloval z Audio Bullys. Zaradi velikega uspeha je izdal tudi videospot, v katerem nastopajo on sam, Audio Bullys in supermodel Naomi Campbell.

Leto 2007 je bilo leto, v katerem je bil izdan Subliminal Sessions 11, ki je zaznamoval 10. obletnico tedaj že svetovno prepoznavne založbe- Subliminal Records. S preko 100 izdajami pod pasom, od popolnoma radijskih uspešnic kot je »Shiny Disco Balls« (Who Da Funk) do underground klasik kot je »Belive« (Ministers de la Funk) in nujnih Subliminal Sessions kompilacij, je postal založbin katalog en najboljših v glasbeni industriji. Vendar pa to ni vse, saj so poleg tega še podzaložbe Sandos, Subliminal Soul, Bambossa in SUBUSA, ki postreže z vsem od težkih, tribal bitov do rock-house koktajlov.

Deseto obletnico Subliminala so praznovali z novim tedenskih partijem, ki je potekal 10 tednov preko poletja v Cannesu na La Palais. Poleg tega je bila še Erickova sredina Subliminal Session zabava v Pachi na Ibizi, njegovi all-night seti v Ministry of Sound v Londonu, Pachi v Barceloni in Fabriku v Madridu ter njegovi partiji v klubu Pacha v New Yorku, kjer Erick ni le rezident, temveè tudi en od delnièarjev kluba.

Èe že tako vroèemu urniku dodaš še datume, ko ga lahko vidijo nastopati v Rotterdam, Birminghamu in Las Vegasu v enem vikendu, na turneji po Avstraliji ali, ko je gostitelj šotora na britanskem festivalu Creamfields, vodilni na Ultra Music Festival na The Winter Music Conference, zamenjava za Peta Tonga na njegovem petkovem veèeru na BBC-jevem radiu Radio 1, ko igra na petih festivalih, med njimi na Global Gatheringu v VB in Ukrajini ter za nameèek, da se znajdeš še kot najljubši DJ pri paru princev in nastopaš na after partyju Koncerta za Diano v londonski Wembley areni.

Konec leta je Erick obiskal Kolumbijo in Brazilijo, nastopal po ZDA, šel v Dubaj in bil nosilec velikega ravea v skladišèu nekje pod ulicami Manchestra. Leto 2008 je pozdravil v njegovem znaèilnem deloholiènem stilu; igral je ne samo v enem, temveè v dveh razliènih klubih, v dveh razliènih državah na novoletni veèer (Sensation v Dusseldorfu, èemur Outland v Rotterdamu).