THE SHAKY HANDS (ZDA)
Za rock kvartet THE SHAKY HANDS se z letošnjim letom prièenja novo poglavje. Skupina, ki je nastala leta 2003 v Portlandu, Oregon, je že na zaèetku glasbene poti svoje poslušalce navduševala z razpoznavnim ekspolozivnim zvokom ter odmevnimi živimi nastopi, s katerimi še vedno predstavlja zvok enega bolj glasbeno kreativnih ameriških mest. Zanje velja, da so svojvrstna rock skupina, ki publiko na svojih koncertih zlahka dvigne na noge, pa èeprav še nikoli ni slišala zanjo. Ker pa dober glas seže v deveto vas, je po objavljenem istoimenskem prvencu, ki je izšel pri manjši lokalni založbi Holocene leta 2007, že leto kasneje našla perspektivno domovanje pri znani seattelski založbi Kill Rock Stars. Z najnovejšim albumom »Let It Die«, ki je pravzaprav druga zaporedna izdaja skupine za omenjeno založbo, so èlani po mnenju kritikov v razmeroma kratkem èasu naredili obèuten korak naprej in tako postregli z brezèasno klasiènim rock'n'roll zvokom, ki so mu nadeli rahlo indie rock okrasje.
Oboroženi s èvrsto postavo ter najboljšo glasbo skupine do danes, bodo energièni The Shaky Hands v klub Channel Zero svojo energijo z zadnjega plošèka prenesli v torek, 10. novembra ob 22.uri.
Zasedba:
Nicholas Delffs- Vocals/Guitar
Mayhaw Hoons- Bass
Jeff Lehman- Guitar
Jake Morris- Drums
Diskografija:
The Shaky Hands (Holocene Music / 2007)
Lunglight (Holocene Music / Kill Rock Stars / 2008)
Let It Die (Kill Rock Stars / 2009)
www.myspace.com/shakyhands
www.killrockstars.com
Iz tujega tiska:
“Drowning pop compositions in jittery poly-rhythms is indie rock's move du jour, but the Shaky Hands aren't trendy; they make fine-boned, classic rock'n'roll in the Strokes' vein.” Pitchfork (September, 2008)
“Prodded by clattering drums and scraping guitars, frontman Nick Delffs often sounds desperate, moaning and muttering like someone who ' s torn between leaping into the abyss and clinging to hope.” – Spin (September, 2008).
“A knack for stop-start dynamics that animates the kind of indie guitar rock that might otherwise lie inert, playing at breeziness.” – Stylus (2007)
