Iz sobe 303 spet slišim krike. "Ajde gremo, daj bas, ki je baaaas?"
Diagnoza pacientke: sindrom hujšega pomanjkanja rejva - enako kot pri vseh na našem oddelku.
"Sestra, priklopite jo na cevke. Poskusimo z naslednjim odmerkom virtualnih sintetičnih nadomestkov veselja in zabave."
"Hjoooj g-g-gospa direktorica, odmerkov zabave primanjkuje, veselja pa ni več! Saj veste, naše kapacitete so 6x prekoračene, stanje je urgentno. Naslednjih 14 dni bo ključnih."
"Vse bo v redu," jo pomirim, se izmuznem nazaj v pisarno in si v žilo naskrivaj stisnem zadnjo dozo veselja, ki sem jo sunila iz trezorja. Shit, nič več ne prime.
Konec je z nami. Skoraj se že vržem iz 99. nadstropja, ko zazvoni rdeči telefon.
"Halo? Res al kaj?? Tisto prepovedano metodo??"
S tresočo zašvicano roko hitro spišem seznam pacientov - napotnice za Psyhoterapio na Štuku.
Stopnja nujnosti: največ kaj gre!!
Sredi seznama vrinem še svoje ime in upam, da ne bo nihče opazil.
DJ REAKY ALL NIGHT!!!
.
