K4 LIVE!
Koncert skupine:
SILENCE
~Vain, a tribute to a ghost
Zasedba: Boris Benko (vokal), Primož Hladnik (pianino), Luka Jamnik (sintetizatorji), Luka Salehar (bobni)
Vizualije:
vj707 (Kiberpipa, K4)
V K4 se je znova začel nekoč že ustaljen način preživljanja prostega časa ob živi glasbi. Enkrat mesečno si boste lahko privoščili glasbeni desert izpod prstov priznanih inštrumentalistov, ki bodo predstavljali svoje talente, spojene z digitalnimi zvoki v popolno fuzijo klasike in novodobnega eksperimentalizma. Tradicija in inovacija na enem mestu. Pogled v prihodnost skozi oči pogumnih, z najnaprednejšimi oblikami urbane umetnosti ta hip.
SILENCE
S svojim četrtim albumom tvorijo Silence košček v mozaiku zgodbe o obetavnem mladem umetniku Mateju Smolniku – Vainu, čigar nenadna smrt v letu 1998 ostaja nepojasnjena. Vain je za seboj zapustil obsežno glasbeno dediščino, kakor tudi izbrano zbirko proznih in slikarskih del.
Album, ki ga je v veliki meri navdihnila Smolnikova tragična življenjska pot, odpira prvi radijski single »Skin«. Sledi mu priredba skladbe »Hall of Mirrors« nemških elektronskih pionirjev KRAFTWERK, pri kateri gostuje angleška pevka ANNE CLARK. Clarkova ima za seboj večletno kariero in velja za kultno izvajalko, njena največja uspešnica pa je »Sleeper in Metropolis«. Verzijo »Hall of Mirrors« je v intervjuju po ljubljanskem koncertu pohvalil sam ustanovni član KRAFTWERK in soavtor Ralf Huetter. Na albumu je še ena izjemna priredba – verzija uspešnice / evergreena »Pitaju me, pitaju« kontroverznega jugoslovanskega pop pevca iz osemdesetih OLIVERJA MANDIĆA. G. Mandić je osebno odobril priredbo.
Duo Silence ima za seboj tri albume – prva dva, »Unlike a Virgin« in »Ma Non Troppo« sta izšla za nemško založbo Chrom. Tudi pričujoči album bo za nemško tržišče v kratkem izšel pri tej založbi. Založba je dosegla izjemne uspehe s skupinami, kot so Deine Lakaien, Helium Vola in drugimi. (Pred)zadnji CD zasedbe Silence, gledališki soundtrack »Maison desrendez-vous«, je izšel lani za Nika Records.
Silence nastopata tako »priključeno« kot »izključeno«. Nastop pred razprodano Štihovo dvorano v Cankarjevemu domu, kjer sta nastopila v oddaji »Izštekani« Jureta Longyke, je za duo pomenil tudi začetek sodelovanja z režiserjem Matjažem Pograjcem. Sodelujeta tudi z uveljavljenimi glasbeniki, med katerimi morda najbolj izstopa
godalni kvartet Rožmarinke, za katerega prispevata skladbo »Klišé« (EMA '04).
Na prvi pogled se zdi, da obstaja nekakšna povezava med Vainom in glasbeno skupino Silence, kajti skupni so jim posamezni delci preteklosti, določeni vidiki njihovih osebnosti in seveda njihovo delo. Kljub naštetemu pa je povezava težko določljiva. Zarezati ostro ločnico med Vainom in Silence je nemogoče, kot je nemogoče ločiti mit od resničnosti. Povezuje ju glasba. Ta je kombinacija elektronskih ritmov in akustičnih elementov, ki segajo vse od godalnih aranžmajev do eksotičnih inštrumentov, kot so santur, koto ali valiha. Vain in Silence ostajajo pri današnjih zahtevah glasbenega tržišča brezkompromisni in neomajni, oz. kakor je zapisal Vain v svoj dnevnik: »Problem glasbe je, da se velikokrat ukvarja s poslušalci.«
SILENCE
~Vain, a tribute to a ghost
Zasedba: Boris Benko (vokal), Primož Hladnik (pianino), Luka Jamnik (sintetizatorji), Luka Salehar (bobni)
Vizualije:
vj707 (Kiberpipa, K4)
V K4 se je znova začel nekoč že ustaljen način preživljanja prostega časa ob živi glasbi. Enkrat mesečno si boste lahko privoščili glasbeni desert izpod prstov priznanih inštrumentalistov, ki bodo predstavljali svoje talente, spojene z digitalnimi zvoki v popolno fuzijo klasike in novodobnega eksperimentalizma. Tradicija in inovacija na enem mestu. Pogled v prihodnost skozi oči pogumnih, z najnaprednejšimi oblikami urbane umetnosti ta hip.
SILENCE
S svojim četrtim albumom tvorijo Silence košček v mozaiku zgodbe o obetavnem mladem umetniku Mateju Smolniku – Vainu, čigar nenadna smrt v letu 1998 ostaja nepojasnjena. Vain je za seboj zapustil obsežno glasbeno dediščino, kakor tudi izbrano zbirko proznih in slikarskih del.
Album, ki ga je v veliki meri navdihnila Smolnikova tragična življenjska pot, odpira prvi radijski single »Skin«. Sledi mu priredba skladbe »Hall of Mirrors« nemških elektronskih pionirjev KRAFTWERK, pri kateri gostuje angleška pevka ANNE CLARK. Clarkova ima za seboj večletno kariero in velja za kultno izvajalko, njena največja uspešnica pa je »Sleeper in Metropolis«. Verzijo »Hall of Mirrors« je v intervjuju po ljubljanskem koncertu pohvalil sam ustanovni član KRAFTWERK in soavtor Ralf Huetter. Na albumu je še ena izjemna priredba – verzija uspešnice / evergreena »Pitaju me, pitaju« kontroverznega jugoslovanskega pop pevca iz osemdesetih OLIVERJA MANDIĆA. G. Mandić je osebno odobril priredbo.
Duo Silence ima za seboj tri albume – prva dva, »Unlike a Virgin« in »Ma Non Troppo« sta izšla za nemško založbo Chrom. Tudi pričujoči album bo za nemško tržišče v kratkem izšel pri tej založbi. Založba je dosegla izjemne uspehe s skupinami, kot so Deine Lakaien, Helium Vola in drugimi. (Pred)zadnji CD zasedbe Silence, gledališki soundtrack »Maison desrendez-vous«, je izšel lani za Nika Records.
Silence nastopata tako »priključeno« kot »izključeno«. Nastop pred razprodano Štihovo dvorano v Cankarjevemu domu, kjer sta nastopila v oddaji »Izštekani« Jureta Longyke, je za duo pomenil tudi začetek sodelovanja z režiserjem Matjažem Pograjcem. Sodelujeta tudi z uveljavljenimi glasbeniki, med katerimi morda najbolj izstopa
godalni kvartet Rožmarinke, za katerega prispevata skladbo »Klišé« (EMA '04).
Na prvi pogled se zdi, da obstaja nekakšna povezava med Vainom in glasbeno skupino Silence, kajti skupni so jim posamezni delci preteklosti, določeni vidiki njihovih osebnosti in seveda njihovo delo. Kljub naštetemu pa je povezava težko določljiva. Zarezati ostro ločnico med Vainom in Silence je nemogoče, kot je nemogoče ločiti mit od resničnosti. Povezuje ju glasba. Ta je kombinacija elektronskih ritmov in akustičnih elementov, ki segajo vse od godalnih aranžmajev do eksotičnih inštrumentov, kot so santur, koto ali valiha. Vain in Silence ostajajo pri današnjih zahtevah glasbenega tržišča brezkompromisni in neomajni, oz. kakor je zapisal Vain v svoj dnevnik: »Problem glasbe je, da se velikokrat ukvarja s poslušalci.«
