Klaus Paier Trio (jazz / Avstrija)
prireditev so omogočili:
Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS, Avstrijsko Veleposlaništvo
Harmonika je svojo kulturno identiteto razvila v 19.stoletju. Kot samostojen glasbeni instrument je ves čas igrala veliko vlogo v polki in svetovnih plesnih glasbah, danes pa je prisotna v folklori in celo v avantgardi, kjer zaseda svoje mesto enega bolj emancipiranih zvokov v pisanem orkestru glasbenih instrumentov.
Klaus Paier je harmonikar, čigar glasba se spogleduje z jazzom, tangom ter klasičnimi in svetovnimi godbami. Nad značilnim zvokom in transparentnostjo harmonike se je danes virtuozni avstrijski glasbenik navdušil že pri osmih letih, kasneje je doštudiral na koservatoriju v Celovcu, ves ta čas pa eksperimentiral med jazzom, klasično ter sodobno glasbo. Z njemu lastnimi aranžmaji mu je uspelo harmoniko osvoboditi se njenih karakterističnih zabrisanosti v frazah in gostoti zvoka. Jazz in tango sta mu ponudila dovolj svobode, da razvije svoj lastni glasbeni jezik, pa čeprav so tudi nanj vplivali glasbeniki kot so Keith Jarret, Bill Evans, Charles Mingus ali Thelenious Monk. Za Paierja je bil tovrsten koncept jazza s tako širokimi glasbenimi možnostmi in svobodo še posebej pomemben. S tem, ko se je izražanju harmonike posvetil na še posebej individualen način, se je prek Dina Saluzzija in Astorjem Piazzollo navdušil tudi nad bandoneonom (glasbilom, ki ima 38 gumbov za desno roko in 33 za levo. Vsak gumb lahko ustvari dva tona, odvisno od raztegovanja ali stiskanja meha.). Tango kot sam po sebi Paier vidi bolj kot element nekega glasbenega stila, ki ga uporablja za projekcijo svoje glasbene inovativnosti. Kljub vsemu pa sta v njegovem igranju še vedno prisotna evropski zven in način uporabe harmonike. Klaus Paier je od konca študija leta 1993 dejaven skozi mnoge glasbene projekte. Eden izmed njih je string kvartet, ki je globoko inspiriran in nastudiran v delih Bela Bartoka, Clauda Debussyja in Erika Satieja.
Nenazadnje niti ni pomembno, v kakšni formi Paier izraža sebe v glasbi. S tako širokimi stilskimi možnostimi, ki mu jih daje njegova odprtost v glasbi, je njegovo igranje karakteristično tako v resoluciji kot intenzivnosti, s katero predstavlja svoje projekte. Koneckoncev pa avstrijski mojster harmonike prodira v čisto nove glasbene sfere, kjer mu odlično uspeva držati polariteto: pozornost in odvračanje, težino in lahkotnost, glasnost in tišino, strogo disciplino in strastno eksplozivnost. Naj se izraža kot solist, ali- v duetu z Geraldom Preinfalkom, ali v triu (Stefan Gfrerer in Roman Werni), skaterim se bo predstavil v Ljubljani, Klaus Paier zagotovo zavzema mesto izjemnega evropskega harmonikarja svetovnega ugleda.
Z obsežnejšo jesensko evropsko turnejo Klaus Paier Trio predstavlja izdajo najnovejšega albuma “Tiempo” (2005, PAO Records).
Zasedba:
Klaus Paier – harmonika, bandeon;
Stefan Gfrerer – bas;
Roman Werni – bobni, tolkala.
PAO Records
http://www.pao.at
Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS, Avstrijsko Veleposlaništvo
Harmonika je svojo kulturno identiteto razvila v 19.stoletju. Kot samostojen glasbeni instrument je ves čas igrala veliko vlogo v polki in svetovnih plesnih glasbah, danes pa je prisotna v folklori in celo v avantgardi, kjer zaseda svoje mesto enega bolj emancipiranih zvokov v pisanem orkestru glasbenih instrumentov.
Klaus Paier je harmonikar, čigar glasba se spogleduje z jazzom, tangom ter klasičnimi in svetovnimi godbami. Nad značilnim zvokom in transparentnostjo harmonike se je danes virtuozni avstrijski glasbenik navdušil že pri osmih letih, kasneje je doštudiral na koservatoriju v Celovcu, ves ta čas pa eksperimentiral med jazzom, klasično ter sodobno glasbo. Z njemu lastnimi aranžmaji mu je uspelo harmoniko osvoboditi se njenih karakterističnih zabrisanosti v frazah in gostoti zvoka. Jazz in tango sta mu ponudila dovolj svobode, da razvije svoj lastni glasbeni jezik, pa čeprav so tudi nanj vplivali glasbeniki kot so Keith Jarret, Bill Evans, Charles Mingus ali Thelenious Monk. Za Paierja je bil tovrsten koncept jazza s tako širokimi glasbenimi možnostmi in svobodo še posebej pomemben. S tem, ko se je izražanju harmonike posvetil na še posebej individualen način, se je prek Dina Saluzzija in Astorjem Piazzollo navdušil tudi nad bandoneonom (glasbilom, ki ima 38 gumbov za desno roko in 33 za levo. Vsak gumb lahko ustvari dva tona, odvisno od raztegovanja ali stiskanja meha.). Tango kot sam po sebi Paier vidi bolj kot element nekega glasbenega stila, ki ga uporablja za projekcijo svoje glasbene inovativnosti. Kljub vsemu pa sta v njegovem igranju še vedno prisotna evropski zven in način uporabe harmonike. Klaus Paier je od konca študija leta 1993 dejaven skozi mnoge glasbene projekte. Eden izmed njih je string kvartet, ki je globoko inspiriran in nastudiran v delih Bela Bartoka, Clauda Debussyja in Erika Satieja.
Nenazadnje niti ni pomembno, v kakšni formi Paier izraža sebe v glasbi. S tako širokimi stilskimi možnostimi, ki mu jih daje njegova odprtost v glasbi, je njegovo igranje karakteristično tako v resoluciji kot intenzivnosti, s katero predstavlja svoje projekte. Koneckoncev pa avstrijski mojster harmonike prodira v čisto nove glasbene sfere, kjer mu odlično uspeva držati polariteto: pozornost in odvračanje, težino in lahkotnost, glasnost in tišino, strogo disciplino in strastno eksplozivnost. Naj se izraža kot solist, ali- v duetu z Geraldom Preinfalkom, ali v triu (Stefan Gfrerer in Roman Werni), skaterim se bo predstavil v Ljubljani, Klaus Paier zagotovo zavzema mesto izjemnega evropskega harmonikarja svetovnega ugleda.
Z obsežnejšo jesensko evropsko turnejo Klaus Paier Trio predstavlja izdajo najnovejšega albuma “Tiempo” (2005, PAO Records).
Zasedba:
Klaus Paier – harmonika, bandeon;
Stefan Gfrerer – bas;
Roman Werni – bobni, tolkala.
PAO Records
http://www.pao.at
