Steve Wynn & Miracle 3 (ZDA) / rock
Steve Wvynn se je rodil leta 1960 v Kaliforniji. Že pri devetih je napisal svojo prvo glasbeno zgodbo “Sing My Blues” in se s šolskimi glasbenimi skupinami gibal med svojimi zgodnejšimi originali ter pesmimi Neila Younga, The Rolling Stones in The Who. Istočasno se je v gimnaziji Wynn ukvarjal tudi kot športni novinar, punk eksplozija leta 1977 pa ga je dokončno pripeljala nazaj k pisanju pesmi in nastopanju; znašel se je namreč kot kitarist med new wave pionirji Suspects, za katere je prispeval več kot 100 svojih pesmi. Steve Wynn je glasbene kritike že leta 1982 prepričal s samosvojo vizijo novorockovske glasbe, ko je s skupino The Dream Syndicate posnel odlično ploščo The Days Of Wine And Roses. Z eklektičnim in neobremenjenim nadgrajevanjem tradicije poetičnega rocka z Zahodne obale je narekoval glasbeno usmeritev številnim glasbenikom in bil ob skupini R.E.M. eden ključnih predstavnikov tako imenovane renesanse rocka v zgodnjih osemdesetih. Njihova čarobna elektrika še vedno »lomi kosti« na mnogih ploščah; slišimo lahko zagajoč Grateful-Dead-take-on-Velvet Underground ritem in zvok, ki ga imajo številne moderne rock skupine. Steva Wynna smo večkrat slišali tudi pri nas, nazadnje pred dvema letoma s spremljevalno skupino The Miracle 3 v KUD-u France Prešeren, zato posebna predstavitev ni potrebna.
Pozornemu ljubitelju ameriškega rocka se ob poslušanju Wynnove tretje solistične plošče z naslovom Fluorescent (posnel jo je v nekem majhnem kalifornijskem studiu) porajajo še bolj očitne navezave na stvaritve nekaterih pomembnih glasbenikov. če smo glasbo z Wynnovega solističnega prvenca Kerosine Man (1990) lahko slišali kot neposredno nadaljevanje glasbenega izročila skupine Dream Syndicate (tega bi lahko imeli za nebrzdan mladostniški rock s koreninami v zvoku skupine Television s plošče Adventure) je bila Wynnova druga plošča Dazzling Display (1992) korak k zrelejši zvočni podobi. Večne skladbe so bile v bolj lahkotnem tempu, občuteno aranžirane, veliko je bilo akustičnih instrumentov in spremljevalnih vokalov. Wynn je končno stopil na pot svojega velikega vzornika Vana Morrisona; krikom "irskega leva" pa sledi tudi na novem albumu. Poslušanje najintimnejše glasbenikove plošče se namreč zdi kot prebiranje zbledelih strani zgodovine rocka.
Junaki Wynnovih pesmi so kot zasanjani popotniki skozi velemestno puščavo, ki smo jih pred več kot tridesetimi leti "srečali" na ploščah White Light Gena Clarka in Transformer Louja Reeda. Wynnu sta pri snemanju poleg ustaljene ekipe pomagala še orgličar John Wesley Harding in kultna pevka progresivnega countryja Victoria Williams, zato slogovna širina glasbe ne preseneča. Wynnov akustični svet prinaša nekaj prav presenetljivih pesmi in ta glasba, v izvirniku posneta leta 1994, dejansko pomeni nekakšen odmik od sicer zelo izrazito elektrificiranih plošč tega pevca.
Eden najbolj avanturističnih in vznemirljivih glasbenih avtorjev zadnjih nekaj desetletij se torej vrača na mesto zločina z novim albumom ...tick...tick...tick (2005). V KUD-u France Prešeren bo z odrskimi znanci The Miracle 3 nastopil v torek, 8.11. ob 22.uri v postavi:
Steve Wynn: vokali, kitara;
Linda Pitmon: bobni;
Dave DeCastro: bas in
Jason Victor: kitara.
Več o Stevu Wynnu, njegovi kompletni diskografiji, ter glasbeni in video posnetki, najdete na:
http://www.stevewynn.net
Foto: Igor Paukovič (KUD FP. 13.10.2003)
Iz tujega tiska o plošči ...tick...tick...tick :
MUSIKEXPRESS: Straight noise with heart ripping melodies! ... at least as hot as the front cover chili ... sounds as if Neil Young had been playing with Velvet Underground, than again as if the Queens Of The Stone Age would have surprisingly started writing and playing songs ...
TUBA REC: ... Some of the best work Steve Wynn has ever done ...
BiB : The ex-DREAM SYNDICATE chief with grand (and loud) completion of his ' Desert' Trilogie.
BT.NO: The closest thing Steve Wynn comes to his own past with in the Dream Syndicate.
Pozornemu ljubitelju ameriškega rocka se ob poslušanju Wynnove tretje solistične plošče z naslovom Fluorescent (posnel jo je v nekem majhnem kalifornijskem studiu) porajajo še bolj očitne navezave na stvaritve nekaterih pomembnih glasbenikov. če smo glasbo z Wynnovega solističnega prvenca Kerosine Man (1990) lahko slišali kot neposredno nadaljevanje glasbenega izročila skupine Dream Syndicate (tega bi lahko imeli za nebrzdan mladostniški rock s koreninami v zvoku skupine Television s plošče Adventure) je bila Wynnova druga plošča Dazzling Display (1992) korak k zrelejši zvočni podobi. Večne skladbe so bile v bolj lahkotnem tempu, občuteno aranžirane, veliko je bilo akustičnih instrumentov in spremljevalnih vokalov. Wynn je končno stopil na pot svojega velikega vzornika Vana Morrisona; krikom "irskega leva" pa sledi tudi na novem albumu. Poslušanje najintimnejše glasbenikove plošče se namreč zdi kot prebiranje zbledelih strani zgodovine rocka.
Junaki Wynnovih pesmi so kot zasanjani popotniki skozi velemestno puščavo, ki smo jih pred več kot tridesetimi leti "srečali" na ploščah White Light Gena Clarka in Transformer Louja Reeda. Wynnu sta pri snemanju poleg ustaljene ekipe pomagala še orgličar John Wesley Harding in kultna pevka progresivnega countryja Victoria Williams, zato slogovna širina glasbe ne preseneča. Wynnov akustični svet prinaša nekaj prav presenetljivih pesmi in ta glasba, v izvirniku posneta leta 1994, dejansko pomeni nekakšen odmik od sicer zelo izrazito elektrificiranih plošč tega pevca.
Eden najbolj avanturističnih in vznemirljivih glasbenih avtorjev zadnjih nekaj desetletij se torej vrača na mesto zločina z novim albumom ...tick...tick...tick (2005). V KUD-u France Prešeren bo z odrskimi znanci The Miracle 3 nastopil v torek, 8.11. ob 22.uri v postavi:
Steve Wynn: vokali, kitara;
Linda Pitmon: bobni;
Dave DeCastro: bas in
Jason Victor: kitara.
Več o Stevu Wynnu, njegovi kompletni diskografiji, ter glasbeni in video posnetki, najdete na:
http://www.stevewynn.net
Foto: Igor Paukovič (KUD FP. 13.10.2003)
Iz tujega tiska o plošči ...tick...tick...tick :
MUSIKEXPRESS: Straight noise with heart ripping melodies! ... at least as hot as the front cover chili ... sounds as if Neil Young had been playing with Velvet Underground, than again as if the Queens Of The Stone Age would have surprisingly started writing and playing songs ...
TUBA REC: ... Some of the best work Steve Wynn has ever done ...
BiB : The ex-DREAM SYNDICATE chief with grand (and loud) completion of his ' Desert' Trilogie.
BT.NO: The closest thing Steve Wynn comes to his own past with in the Dream Syndicate.
