SINDIKAT predstavlja
SHADOW DANCER
srhljivi elektRRRo za izgubljene duše
»Če je resnica tam zunaj, kaj še čakamo.«
Sindikat
Zona somraka:
SHADOW DANCER (boysnoize records, UK)
CASIOp (sindikat)
Dečko z vlečko (sindikat)
Emulgator (sindikat)
Peti & šesti element:
Dulash Der DJ (scienceofuse)
Jambreaker (audiorama)
Grozeča prikazen:
Delta Nu (sindikat)
Mina Fina (code.ep)
Brata Paul in Al Farrier sta se tisto soboto – tako kot vsak konec tedna – odpravila v svoj najljubši klub v Manchestru. Držala sta se stranskih ulic, da bi se izognila domišljavim najstnicam in kričavim mladcem, ki so si prisvojili glavno cesto – navadno tako, da so pobruhali pločnik ali odtočili v kakšen vogal. Pretiravanje jima nikoli ni bilo blizu. V lokalu sta spila še zadnjo pijačo in stopila ven. Noč je legla na mesto. Bližala se je polnoč. Bilo je temno kot v rogu. Pretemno za veliko in razsvetljeno mesto, mesto, za katero pravijo, da nikoli ne spi. Pa vendar je tisto soboto bila tema temnejša kot običajno. Morda je tisto noč odpovedalo nenavadno veliko uličnih svetilk. Morda so bili tisto noč oblaki še posebej nizki in gosti. Morda pa sta tokrat le pretiravala in se jima je stemnilo pred očmi zaradi pijače. Tudi tišina je bila pretiha, naravnost oglušujoča, kot bi nekdo zadušil sleherni glas, sleherni zvok, sleherni šum v mestu. Kaj se je točno zgodilo tisto sobotno noč, ne bosta nikoli povsem razumela. Prestopila sta namreč mejo. Tisto nevidno, neoprijemljivo mejo, ki vodi onkraj uma. Mejo, zaradi katere nič ni več, kot je bilo. Pretipala sta se do vhoda v klub. Tam ni bilo nikogar, niti varnostnikov. Vrata so bila zaklenjena. Večkrat sta jih poskušala odpreti, vendar zaman. Čakala sta in poslušala. Tišino je pretrgal zvok ključa, ki vstopa v ključavnico. To ni bil zvok kateregakoli ključa. Ključ, ki odklepa ta vrata, je domišljija. Onkraj vrat pa je neka druga dimenzija. Dimenzija zvoka, dimenzija podobe, dimenzija onkraj uma. Vstopila sta v deželo tako sence kot substance, stvari in misli. Vstopila sta v zono somraka.
SHADOW DANCER je britanski odgovor na francoska elektronska posebneža Mr. Oizoja in SebastiAna (oba se gibljeta v zoni Ed Banger). Zadržuje se v novem elektronskem somraku, ki se izmika žanrsko zamejenemu umu. Je v dimenziji, kjer odpadejo zakonitosti običajnega, vsakdanjega ali pričakovanega. Dimenziji, ki se – čeprav je ne dojemamo razumsko – zažre v možgane in pusti sled v realnosti in telesu. Dimenziji, katere ključ hrani tudi ugledna berlinska združba Boysnoize Records, ki je paranormalno izkustvo Shadow Dancerja lani kanalizirala v istoimenski EP prvenec. Da gre za presežno izkustvo, so prepoznala mnoga imena prav tako čudaškega elektronskega in kitarskega valovanja, kot so The Teenagers, The Whip, The Longcut, Holy Hail, Yuzo Koshiro, Adam Sky & Mark Stewart, Splittr, Missill, Chromeo, Boys Noize in drugi, ter se mu pustila senčiti, vzorčiti, zankati ali sukati.
Sindikat bo zrl sencam v oči. V imenu očeta in sina in svetega plesalca. Amen.