VAmbasadi Gavioli bodo v soboto snemali film z dobitnikom zlate palme in scenaristom legendarne Hobotnice
Sobotni Nocturnal Gathering v Ambasadi Gavioli bo res izvenserijski: v izolskem klubu bodo namreč snemali tudi kadre za nov italijansko-slovenski film Faccie d'Angelo / Angelski obraz, v katerem ima glavno vlogo Elio Germano, lanski dobitnik canneske zlate palme za najboljšo moško vlogo v filmu La nostra vita / Naše življenje in eden najbolj priljubljenih italijanskih igralcev zadnjih let. Režijo filma so zaupali scenaristu legendarne italijanske mafijske TV-serije Hobotnica.
Scenarij je nastal po avtobiografiji "Una storia criminale", ki jo je s pomočjo Andree Pasqualetta spisal šef mafijske skupine Mala del Brenta, glavnina zgodbe je umeščena v širšo okolico Benetk, delno pa se odvija tudi na slovenskih tleh. Producenta filma sta ljubljanski Svet Filma in italijanski SKY Cinnema, režiser projekta pa je Andrea Porporati, ki se je v 90. letih med drugim proslavil s scenariji za 7., 8. in 9. sezono legendarne italijanske mafijske TV-serije La piovra / Hobotnica.
Igralec Elio Germano je lani na filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo za najboljšo moško vlogo v Lucchttijevem filmu La nostra vita, nagrado sta si razdelila s Xavierjem Bardemom. Za vlogo Feliceja Maniera, enega ključnih vodji mafije v Severni Italiji, se je pilil tudi ob gledanju arhivskih posnetkov TV-postaje Antenatre Nordest, kjer je ob starih poročilih študiral gestikulacijo in barvo mafijskega šefa.
Felice Maniero, ki je prispeval zgodbo, je krasil naslovnice italijanskih in svetovnih časopisov po odmevni aretaciji v 90. letih. Kasneje je bil zaprt v strogo varovanem zaporu v Padovi. Mafijski šef, ki ga imenujejo tudi "Angelski obraz", je bil obsojen na 33 let zapora in na kazen v višini 200 milijonov tedanjih italijanskih lir. V filmu bomo lahko spremljali življensko pot mladega beneškega kriminalca, ki ga vsi imenujejo il toso (kar je v beneškem dialektu fant, poba). Pripoved se začne v 70. letih prejšnjega stoletja, ko se kot mladenič zaplete v kriminal in ustanovil tolpo, ki dejavnost hitro širi po Benečiji. Ropi bank, nezakonite igralnice, nadzor nad kriminalom na širšem območju - z vsem tem upravlja Tosova tolpa od začetka sedemdesetih do devetdesetih let, Toso, mladenič, ki ljubi razkošje, lepe ženske in hitre avtomobile, pa konkurenco zlomi predvsem s svojo inteligenco in karizmo. Njegovo življenje je težko, polno avantur in se odvija med policijskimi preiskavami, napadi sovražnikov in akcijami zs pajdaši, ki mu zvesto sledijo do konca. To je zgodba o fantu, ki je zrasel v skromni kmečki družini, mati pa mu potrpežljivo stoji ob strani tudi ko zabrede na stran poti. Toso postane kralj Benečije zaradi nezakonitih poslov, ki mu prinašajo kupe denarja. Ker pušča za seboj malo sledi, se dolgo izmika organom pregona, kot neulovljivi kriminalec postane prava legenda, a na koncu ga le izsledijo in spravijo za zapahe.
