Intervju z Eddie-F

Že res, da prihaja k nam Darren Emerson. O njem bomo še pisali. Se pa spodobi, da predstavimo tudi domačo zasedbo na line-upu Supra Travel party-ja. Eden izmed »most wanted« DJ—jev je prav gotovo Eddie F. Poznajo ga vsi slovenski clubberji, njegova referenčna lista pa je dolga. Eddie je prijazen in zgovoren dečko. Ko pa gre za glasbo – njegovo glasbo – postane strikten, natančen, špartanski. Ustvarjanje glasbe je, kot pravi sam, predvsem trdo delo.

Eddie, ujeli smo te takoj po snemanju v studiu. Kaj si snemal?

»Ah, ne. Imel sem nek prenos. Sem  zvokovni realizator v regionalnem  RTV centru Koper. Čeprav, ja… seveda, končujem svoj album, opravljam še zadnje kozmetične popravke, zatem sledi še mastering. V začetku aprila planiram izid. Album se bo imenoval Connected, poleg mojih avtorskih komadov pa bom na njega uvrstil še dva remixa electro fenomenov Mashtronic ter progresivnih posebnežev Shiloh.«

In kdo so Mashtronic?

»To so trije nadarjeni dečki – eden je Nemec, drugi Anglež, tretji Šved in skupaj producirajo odličen electro –progressive house.«

Razloži mi, kako delajo glasbo…skupaj?!

»He, he, »share-ajo« si datoteke po internetu. Tako gre to  danes.«

Nič več garažnih bendov, katerega člani so sosedovi mulci iz iste ulice…«

»Danes je možno vse. Tudi sam sem jih spoznal preko interneta. Predstavil sem jim svojo glasbo, izmenjali smo si datoteke…«

Ste se že kdaj srečali?

»Virtualno skoraj vsaki dan, fizično pa še ne.«

Kako se drugače spogleduješ s tujino?

»Do sedaj sem gostoval v Angliji, Švici, Grčiji, Italiji, Avstriji, ter seveda po bivši Jugi. Ampak definitivno že dolgo vem, da se je za konkretno zanimanje iz tujine za nekega »artista« potrebno prekleto truditi in vlagati veliko energije, predvsem iz produkcijskega vidika. V tem primeru sem na dobri poti. Mojo glasbo danes v svojih setih vrti veliko svetovno priznanih dj-ev in to je dober znak. Glasbo lahko kupi in zmiksa skoraj vsak, ki ima nekaj prostega časa in še malce posluha. Sodobni software-ji danes omogočajo vrtenje skoraj vsakemu. Bistvo pa je v produciranju.

Delaš v regionalnem RTV centru v Kopru. Torej ne živiš izključno od svoje glasbe.

»Lahko bi, če ni bi toliko vlagal vanjo. Če bi samo vrtel glasbo in nič vlagal, bi še šlo. Ker pa sem še producent, je malo težje. Za svoj izdelek poskrbim v celoti sam tudi finančno. Za vsem stojim od prvega koraka, do končnega izdelka. Tako se na koncu lahko tudi veselim ali pa jezim – sam.«

Na naslovnici revij in časopisov te še nismo videli. Mediji pograbijo prej Fredija Milerja ali pa pop in rock ikonice… V primerjavi z ostalo glasbo se o elektroniki piše bistveno manj…

»Vesel sem, da je tako. Čeprav sem se skozi vodenje oddaj o elektronski glasbi pred leti trudil, da je le-ta bila predstavljena na pravi način. Glasba dobi čisto drugo konotacijo, ko jo začno predstavljati tisti, ki je ne poznajo. Danes sem medijsko izpostavljanje zamenjal za produkcijo. Večina mojih stvaritev danes nastaja kar s pomočjo prenosnega računalnika za katerim preživim večino časa.«

Pa se ti zdi, da elektronska glasba že počasi dobiva status mainstreama?

»Želim si, da ne bi bilo tako, čeprav je v določenih pogledih to že realnost. Sicer pa je glasba umetnost. Težko je določati neka pravila kdo naj bi imel več pravic do poseganja, promoviranja in kdo manj. Z glasbo se ukvarjam že od 5. leta. Z njo upravljam kot marljiv obrtnik. Jo spoštujem.«

Opazila sem, da David Guetta ogromno pozornosti posveča opazovanju publike na plesišču. Kakšen je tvoj kontakt s publiko?

»Ogromno dam na percepcijo. To sposobnost sem razvijal že od malega. Končal sem glasbeno šolo – igral sem harmoniko. Ljudi in njihove reakcije sem med svojimi nastopi opazoval že kot otrok. Nastopanje mi ni tuje, rad ga imam. Za dojemanje publike moraš imeti nek dar. Kdor ga nima, se težko uveljavi.«

Delal si že remikse za Tinkaro Kovač, pa za Anjo Rupel. Ob katerem komadu so te še zasrbeli prsti, da bi ga remiksal?

»S Tinkaro Kovač je bila prijateljska naveza. Ker je bil  remiks všeč  njenim založnikom, so me, predvidevam, predlagali tudi Anji, ki me je nato kontaktirala. Po mojem skromnem mnenju pa so pravi heroji na slovenski glasbeni sceni prav gotovo člani skupine Dan-D. Izjemen vokal, dobra glasba, odlični teksti. Občudujem tudi Leloojamais.  Odlično glasbo, najbrž z malimi sredstvi ustvarjajo namreč v lastnem studiu.«

Pa vseeno nisi naredil dosti remiksov…

»Ne. Rad sicer delam remikse, ampak imam pravilo, da ustvarjam raje lastno glasbo. Remikse je lahko delati. V bistvu tuj komad le nadgradiš oziroma ga aranžmajsko preoblečeš, bistveno težje pa je, če se lotiš svoje glasbe. Rad imam težje izzive. Ustvarjenje lastne glasbe ima čisto drugi kontekst.«

K nam prihaja Darren Emerson. Kako doživljaš njegove sete, si ga kdaj srečal?

»V bistvu bi ga moral, pa se je žal zgodilo drugače. Vse kar sem o njem slišal pa je bilo več kot pozitivno. Kot lastnika ugledne založbe in odličnega producenta ter DJ-ja pa od njega lahko pričakujemo le vrhunsko predstavo.«

24. februarja te bomo videli na Supra travel carnival party-ju v Ljubljani. Kaj lahko pričakujemo?

»Na vsak dogodek prihajam z enako zavzetostjo in resnostjo. Ne glede, ali gre za majhen klub ali velik festival. Tisti, ki me poznajo vedo, da sem garač. Ne maram polovičarstva, zato odnosa do obveznosti nikoli ne spreminjam glede na navidezno pomembnost. Ne kličejo me zastonj »workaholic.« (smeh).