Fotografska razstava in zadnji ALUo Clubbing večer
Ivan Župič: K4 v K4, 2002-2008
Od fotografiranja partijev do "svetega grala" National Geografica
LJUBLJANA – V sredo, 7. maja, bo ob 21.30 uri v Klubu K4 razstava fotografij Ivana Župiča "K4 v K4, 2002-2008", na kateri bo predstavil najboljše fotografije iz šestih let ustvarjanja v klubu, ki jih bo spremljala projekcija več kot tisoč fotografij novejše Štirkine zgodovine. Večer, ki bo poskrbel za spontane flashbacke in nostalgično hihitanje obiskovalk in obiskovalcev našega omiljenega Kluba K4, se bo nadaljeval na malem flooru z zadnjo ALUo CLUBBING funky-elektro-organsko orgijo v tej sezoni. Ušesa bodo napenjali Mique (Moisty, Multipraktik), Blasch (Zg Underground), Platosuk in Tha Disko Don (oba Scienceofuse), video pa bo serviral Rex (Zek). VSTOP: do 23h brez vstopnine, po 23h 2 EUR.
Intervju z Ivanom Župičem
Ivan Župič je eden prodornejših fotografov mlajše generacije. Je tisti fotograf partijev - zabav z elektronsko glasbo - z najdaljšo kilometrino. V podzemlje kluba K4 se je s fotoaparatom prvič spustil leta 2002 in od takrat fotografiral na več partijih, kot se jih spomnijo najbolj zagrizeni clubberji. Fotografije s partijev je objavljal v mesečnikih Partysan in X-press, kjer je bil tudi urednik fotografije, ter na številnih spletnih portalih. V letih od 2004 do 2007 je sodeloval s tednikom Žurnal, njegove fotografije ali reportaže pa so bile objavljene v več slovenskih publikacijah, kot so Stop, Gloss, Polet, Nedelo, Frka, Mladina, Gea...
1. Kdaj si začel fotografirati partije in kaj te je kot fotografa na teh dogodkih pravzaprav pritegnilo? Začel sem leta 2002 in po moje sem prvič fotografiral na partiju prav v Štirki. Na začetku me je bolj pritegnila elektronska glasba in scena, fotkanje je bilo bolj izgovor, saj moje takratne družbe partiji niso zanimali preveč. Pozneje sem se fotografije lotil bolj resno in veliko tega, kar sem kasneje delal na drugih področjih fotografije, je zraslo prav iz fotografiranja na partijih.
2. Verjetno ne šteješ več, na koliko partijih si že bil, a gotovo so ti kakšni ostali posebej v spominu. Kateri in zakaj?
Če se omejim na K4, sta mi v spominu najbolj ostala Josh Wink zaradi odličnega vajba in dobre družbe, po glasbeni plati pa mi je bil najljubši Mauricio Aviles. Od drugih imam v lepem spominu nekaj izletov na Kope in Love parade.
3. Kdo je bolj "hvaležen" material za fotografiranje - nastopajoči DJ-i ali obiskovalci?
Obiskovalci, seveda. Moram pa priznati, da imam tudi po tolikih letih še vedno tremo, preden začnem fotografirati na partiju. Riniti objektiv ljudem pod nos pač ni najbolj naravno početje. Didžeji so odlični za ogrevanje, za začetek fotografiranja, ali pa če rabim fotko za objavo. Ampak didžeja lahko fotografiraš samo iz toliko in toliko različnih kotov. Obiskovalci so definitivno bolj zanimivi.
4. Na kaj je treba biti s tehničnega stališča pozoren pri fotografiranju na partijih?
Tehnično je fotografiranje na partijih pravzaprav precej zahtevno. Precejšnja tema, ljudje se neprestano premikajo in če znaš dobro fotografirati partije, se lahko lotiš kateregakoli dogodka. Sam delam vse z ročnimi nastavitvami, brez avtomatike, zadnje čase rad snamem fleš s fotoaparata in ga držim v drugi roki ali pa fotkam brez fleša. Dobro je opazovati tisto malo svetlobe v prostoru in jo uporabiti v svojo korist. Moja filozofija fotografiranja pa ima zelo malo zveze s tehniko: fotograf mora biti del dogajanja. Če ti je fajn in začutiš glasbo, malce plešeš in fotografiraš bolj mimogrede, takrat nastane najboljši material.
5. Dandanes se posvečaš predvsem popotniški in reportažni fotografiji. Kateri motivi so ti najbližje, kje vse si že bil in kam se odpravljaš v kratkem?
Zanima me vse kar je v povezavi s popotništvom in turizmom. Bil sem v Turčiji, Egiptu, Maroku, ZDA, Rusiji, večini zahodne in vzhodne Evrope... Za letos še ni dokončnih planov, ampak najverjetneje kaj povezano z Azijo ali Bližnjim vzhodom. Sredi maja pa z malo udarno ekipo pripravljamo prenovljeno verzijo popotniškega portala www.potopisnik.si.
6. Kakšen je občutek, ko ti objavi fotografijo sveti gral vseh fotografov - National Geographic? Definitivno je potrditev, da si na pravi poti. Ko sem se začenjal resneje ukvarjati s fotografijo, sem si kupoval revijo National Geographic Traveler in sanjaril, da bom nekoč tam objavljal. Sanje so se uresničile še hitreje, kot sem mislil, zdaj se je treba potruditi, da bodo objave postale redne.
7. Ali greš sploh kdaj od doma brez fotoaparata ;)?
Itak, tudi družinske dogodke z veseljem prepustim komu drugemu. :)